Vprašanja bralcev
Kaj Biblija govori o smrtni kazni in o usmrtitvah kriminalcev?
Razumljivo je, da lahko ima vsakdo med nami o tem svoje mnenje, ki si ga je zgradil na izkušnjah ali življenjskih okoliščinah. Kljub temu bi se Jehovove priče morali prilagoditi Božjemu mišljenju glede smrtne kazni, obenem pa bi morali, kar se tiče zavzemanja za določeno politično stališče, glede tega spornega vprašanja ostati nevtralni.
Če povemo določno, Bog v svoji napisani Besedi ne pravi, da bi bila smrtna kazen napačna.
Jehova je že zgodaj v človeški zgodovini posredoval svoje mnenje, zapisano pa je v 9. poglavju Prve Mojzesove knjige. Povezano je z Noetom in člani njegove družine, ki so postali predniki cele človeške družine. Ko so stopili iz barke, jim je Bog dovolil jesti živali; lahko so jih ubili, pustili, da jim je odtekla kri, in jih jedli. Zatem pa v Prvi Mojzesovi knjigi 9:5, 6, Ekumenska izdaja, še pravi: »Tudi za vašo kri, ki daje življenje, bom terjal zadoščenje; terjal ga bom od vsake živali, tudi od človeka: od slehernega, celo od njegovega brata bom terjal zadoščenje za življenje človekovo. Kdor koli prelije človeško kri, se bo po človeku prelila njegova kri; kajti po božji podobi je Bog naredil človeka.« Jehova je za morilce torej odobril smrtno kazen.
Čeprav je Jehova z Izraelom ravnal kot s svojim ljudstvom, so s smrtjo kaznovali tudi druge resne kršitve božanskega zakona. V Četrti Mojzesovi knjigi 15:30 je zapisana takšna splošna izjava: »Če kdo kaj stori nalašč, bodisi domačin ali tujec, zasmehuje grdo GOSPODA; tak bodi iztrebljen izmed ljudstva svojega.«
Kako pa je s tem po ustanovitvi krščanske občine? No, vemo, da je Jehova človeškim vladam dal pravico do obstoja; imenoval jih je višje oblasti. Po nasvetu kristjanom, naj bodo pokorni taki vladni oblasti, v Bibliji še piše, da je ta »Božja [. . .] služabnica, tebi v dobro. Ako pa delaš hudo, boj se: zakaj zastonj ne nosi meča, ker je Božja služabnica, maščevalka v kaznovanje tega, ki dela hudo.« (Rimljanom 13:1–4)
Ali to pomeni, da je vlada pooblaščena tudi za to, da vzame življenje tistim, ki zagrešijo resne zločine? Iz besed v Prvem Petrovem listu 4:15 moramo skleniti, da je. V tem odlomku je apostol brate svaril: »Nihče izmed vas naj pa ne trpi kot morilec, ali tat, ali hudodelnik, ali kot tak, ki se meša v tuja opravila.« Ali ste opazili, da pravi, »nihče izmed vas naj pa ne trpi kot morilec«? Peter s tem ni namigoval, da vlade nimajo pravice morilca prisiliti, da trpi zaradi svojega zločina. Nasprotno, s tem je pokazal, da je morilec lahko za svoje hudodelstvo upravičeno kaznovan. Ali spada sem tudi smrtna kazen?
Lahko bi. To je razvidno iz Pavlovih besed, ki jih najdemo v 25. poglavju Dejanj apostolov. Judje so Pavla obtožili, da je kršil njihovo Postavo. Ko ga je vojaški poveljnik kot jetnika potem poslal k rimskemu upravitelju, je zanj napisal, kar piše v Dejanjih apostolov 23:29, EI: »Odkril sem, da ga obtožujejo zaradi spornih vprašanj v svoji postavi, da pa obtožbe ne vsebujejo ničesar, za kar naj bi zaslužil smrt ali ječo.« Dve leti zatem se je Pavel znašel pred upraviteljem Festom. V Dejanjih apostolov 25:8, EI beremo: »Pavel se je branil: ,Z ničimer se nisem pregrešil ne zoper judovsko postavo ne zoper tempelj ne zoper cesarja.‘ « Osredinimo se sedaj na njegovo pripombo o kazni, tudi smrtni. Zapisana je v Dejanjih apostolov 25:10, 11, EI:
»Pavel je odgovoril: ,Pred cesarjevim sodnim stolom stojim in tu se mora razsoditi moja zadeva. Judom nisem storil krivice, in ti to tudi prav dobro veš. Če sem kriv in če sem storil hudodelstvo, zaradi katerega zaslužim smrt, se ne branim umreti. Če pa so njihove obtožbe neresnične, me nihče ne more njim izročiti. Na cesarja se sklicujem!‘ «
Pavel je tedaj pred pristojno postavljeno oblastjo priznal, da ima cesar pravico hudodelce kaznovati oziroma jim tudi vzeti življenje. Če bi bil kriv in zato kaznovan, ne bi ugovarjal. Zraven tega tudi ni rekel, da sme cesar obsoditi na smrt le morilce.
Priznati je treba, da rimski pravni sistem ni bil popoln, pa tudi današnji človeški sodni sistemi niso. Tedaj so, in tudi danes obsodijo ter kaznujejo kakšnega nedolžnega človeka. Pilat je o Jezusu celo dejal: »Ničesar smrti vrednega nisem našel na njem; kaznoval ga bom torej in izpustil.« Da, čeprav je vladna oblast Jezusu priznala nedolžnost, so tega nedolžnega človeka umorili. (Lukež 23:22–25)
Toda takšne krivice Pavla in Petra niso navedle k temu, da bi smrtno kazen načelno imela za neetično. Ne, Božje mnenje o tem je, da dokler obstajajo višje oblasti, so one tiste, ki ‚nosijo meč in kaznujejo tistega, ki počenja hudo‘. Sem spada tudi raba meča v pomenu izvrševanja smrtne kazni. Kadar pa pride do polemičnega vprašanja, ali ima katera koli vlada na tem svetu pravico nad morilci izvrševati smrtno kazen, pravi kristjani ostanejo previdno nevtralni. V nasprotju s klerom tako imenovanega krščanstva v takih pogovorih ne sodelujejo.