Vloga višjih oblasti

”Oblast je namreč božja služabnica tebi v dobro. Če pa delaš hudo, se boj!“ (RIMLJANOM 13:4)

1, 2. Kako so se mnogi pripadniki krščastva vpletli v revolucionarne dejavnosti?

PRED dvemi leti je škofovski shod v Londonu izzval ogorčenje uvodnika v časopisu The New York Post. To je bila Lambethska konferenca, katere se je udeležilo prek 500 škofov anglikanske skupnosti. Povod za ogorčenje je bila na konferenci sprejeta resolucija, ki je izražala razumevanje do ljudi, ”ki se zaradi neuspeha vseh drugih možnosti odločijo za oborožen boj kot edino pot do pravičnosti“.

² Iz članka je bilo očitno, da resolucija odobrava terorizem. Škofje očitno sledijo temu vse bolj splošnemu pojavu. Njihovo stališče se ne razlikuje od stališča tistih katoliških duhovnikov v Gani, ki priporočajo gverilsko vojno kot najhitrejše, najbolj zanesljivo in najprimernejše sredstvo za osvoboditev Afrike, ne razlikuje se niti od stališča afriških metodističnih škofov, ki zagovarjajo ”osvobodilni boj do grenkega konca“, niti se ne razlikujejo od stališča mnogih misijonarjev krščanstva, ki se v Aziji in južni Ameriki bojujejo z uporniki proti obstoječim oblastem.

Pravi kristjani ”se ne upirajo oblasti“

3, 4. (a) Katere osnovne nauke prestopajo takoimenovani kristjani, ki zagovarjajo revolucijo? (b) Kaj je ugotovil neki mož v zvezi z Jehovovimi pričami?

³ V prvem stoletju je Jezus o svojih sledilcih rekel: ”Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.“ (Janez 17:14) Vsak takoimenovan kristjan, ki zagovarja revolucijo, je del sveta. Ni Jezusov sledilec, niti ni ’pokoren višjim oblastem‘. (Rimljanom 13:1) Dobro bi bilo, če bi upošteval opozorilne besede apostola Pavla: ”Kdor se torej upira oblasti, se upira redu, ki ga je določil Bog. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.“ (Rimljanom 13:2)

⁴ V nasprotju z mnogimi pripadniki krščanstva, Jehovove priče ne sodelujejo v oboroženem nasilju. To je potrdil tudi nek mož iz Evrope. On piše: ”Ko sem spoznal, kaj sta napravili religija in politika, sem se trdno odločil, da zrušim obstoječi družbeni red. Priključil sem se skupini teroristov, usposobil sem se v ravnanju z vsakovrstnim orožjem, sodeloval sem pri mnogih oboroženih roparskih napadih. Moje življenje je bilo v nenehni nevarnosti. Sčasoma je postalo očitno, da vodimo brezizhoden, nesmiseln boj. Bil sem razočaran, zlomil me je popolni brezup nad življenjem. Takrat je potrkala na vrata neka Jehovova priča. Govorila mi je o Božjem kraljestvu. Bil sem prepričan, da s poslušanjem zapravljam čas, zato sem predlagal, naj prisluhne moja žena. To je tudi storila in vzpostavljen je bil biblijski študij. Končno sem se tudi sam odločil, da se udeležim študija. Besede ne morajo opisati olajšanja, ki mi ga je prineslo spoznanje, kdo je gonilna sila, ki navaja ljudi k slabemu. Čudovita obljuba Božje vladavine je dala mojemu življenju upanje in smisel.“

5. Zakaj so kristjani višjim oblastem miroljubno pokorni in kako dolgo bo to trajalo?

⁵ Kristjani so Božji in Kristusovi poslanci ali pooblaščenci. (Izaija 61:1, 2; 2. Korinčanom 5:20; Efežanom 6:19, 20) Zaradi tega se ne vmešavajo v spore tega sveta. Čeprav so nekateri politični sistemi gospodarsko uspešnejši in nudijo večjo svobodo kot drugi pa kristjani ne podpirajo nobenega od njih, niti jih ne rangirajo. Vedo, da so vsi sistemi nepopolni. ”Božja odredba“ je, da obstajajo ti sistemi tako dolgo, dokler jih ne nadomesti Božje kraljestvo. (Danijel 2:44) Zato so kristjani višjim oblastem miroljubno podrejeni, medtem ko podpirajo večno dobro drugih s tem, da oznanjujejo dobro vest o Kraljestvu. (Matej 24:14; 1. Petrovo 3:11, 12)

Poslušnost zakonu

6. Zakaj so mnogi človeški zakoni dobri kljub dejstvu, da ”ves svet tiči v zlu“?

⁶ Državne oblasti postavljajo zakone in večina teh zakonov je dobrih. Ali naj bi nas to presenetilo glede na dejstvo, da ”ves svet tiči v zlu“? (1. Janezovo 5:19) Ne. Jehova je ustvaril našega praočeta Adama z vestjo in ta prirojeni smisel za pravično in nepravično se v mnogih pogledih izraža v človeških zakonih. (Rimljanom 2:13-16) Hamurabi, zakonodajalec iz starega Babilona, je med drugimi v uvodniku k svojemu Zakoniku rekel: ”Tedaj so me imenovali, da bi podprl blaginjo ljudi, mene, Hamurabija, predanega in bogaboječega kneza, naj omogočim pravici zavladati v deželi, naj uničim hudo in slabo, da silni ne bo več zatiral šibkega.“

7. Kdo ima pravico kaznovati prestopnike zakona in zakaj?

⁷ Večina vladarjev bi rekla, da njihovi zakoni služijo istemu namenu: pospeševati blaginjo državljanov in vzdrževati red v družbi. Zato kaznujejo družbi nevarno ravnanje, kot so umor in kraja, in postavljajo določbe, kot so omejitev hitrosti in pravila parkiranja. Vsi, ki namerno prestopajo te zakone, se upirajo oblasti in bodo sojeni. Kdo bo sodil? Ni nujno, da Bog. Grška beseda, ki je prevedena s ”sodba“, se nanaša v tem primeru bolj na človeško sodbo — civilni proces – kot na Jehovovo sodbo. (Primerjaj 1. Korinčanom 6:7.) Če nekdo ravna protizakonito, ga imajo višje oblasti pravico kaznovati.

8. Kako reagira skupščina, kadar kdo od pripadnikov zagreši kaznivo dejanje?

⁸ Jehovove priče so znane kot ljudje, ki se ne upirajo človeškim oblastem. Ako pripadnik skupščine prestopi zakon, mu skupščina ne bo pomagala, da ne bi bil zakonsko kaznovan. Kdor krade, mori, laže, taji davke, goljufa, posiljuje, jemlje prepovedane droge ali se kako drugače upira zakoniti oblasti, bo proti njemu tudi skupščina ostro in vzgojno ukrepala — takšen naj ne misli, da je to preganjanje, če ga kaznujejo posvetne oblasti. (1. Korinčanom 5:12, 13; 1. Petrovo 2:13-17, 20)

Predmet strahovanja

9. H komu se lahko kristjani upravičeno zatečejo po pomoč, kadar jim grozijo prestopniki?

⁹ Pavel je svoj govor o višjih oblasteh nadaljeval z besedami: ”Oblastnikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro ampak kadar delamo hudo. Hočeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj dobro, pa boš imal od nje priznanje.“ (Rimljanom 13:3) Lojalnim kristjanom se ni treba bati kazni s strani oblasti, temveč prestopnikom, ki ”slaba dela delajo“ — povzročajo kazniva dejanja. Kadar takšni prestopniki ogrožajo Jehovove priče, lahko le-te upravičeno sprejmejo vladno policijsko ali vojaško zaščito. (Apostolska dela 28:12-22)

10. Kako prejemajo Jehovove priče hvalo od oblasti?

¹⁰ Kristjanu, ki upošteva zakon višjih oblasti, piše Pavel: ’Imel boš priznanje od nje.‘ Kot primer lahko poslužijo pisma, ki so jih prejele Jehovove priče v Braziliji po okrožnem kongresu. Vodja enega od mestnih športnih uradov je zapisal: ”Največjo hvalo zasluži vaše miroljubno obnašanje. V današnjem trpečem svetu, polnem nadlog, je pomirjujoče vedeti, da mnogi še vedno verjamejo v Boga in mu služijo.“ Direktor mestnega stadiona piše: ”Kljub visokemu številu prisotnih ni bilo nobenega primera izgreda ali dogodka, ki bi mu lahko kaj očitali, zahvaljujoč brezhibni organizaciji.“ V pismu nekega župana piše: ”Ob tej priložnosti bi vam radi čestitali za vašo redoljubnost in čudovito, spontano disciplino, ki je na nas naredila močan vtis, in vam želimo uspeh pri vaših nadaljnjih prireditvah.“

11. Zakaj ne moremo v nobenem primeru označiti delo oznanjevanja kot ”slabo delo“?

¹¹ Izraz ”dobra dela“ se nanašajo na dejanja s katerimi dokažemo poslušnost zakonom višjih oblasti. Tudi služba oznanjevanja, ki nam jo niso zapovedali ljudje ampak Bog, ni slabo delo — kar bi morale priznati tudi politične oblasti. To je javno delovanje, ki dviga moralo teh, ki se odzovejo. Zato upamo, da bodo višje oblasti našo pravico oznanjevanja ščitile. Pavel se je skliceval na oblast, da bi oznanjevanje dobre vesti zakonito utrdil. (Apostolska dela 16: 35-40; 25:8-12; Filipljanom 1:7) Podobno so v zadnjem času Jehovove priče zaproslile za zakonsko odobritev svojega delovanja v vzhodni Nemčiji, Madžarski, Poljski, Romuniji, Beninu in Myanmaru (Burma) in jo tudi dobili.

”Božja služabnica“

12-14. Kako so višje oblasti delovale kot Božje služabnice (a) v biblijskih časih, (b) v novem času?

¹² Glede posvetnih oblasti je Pavel nadalje rekel: ”Oblast je namreč božja služabnica tebi v dobro. Če pa delaš hudo, se boj. Ne nósi namreč meča zastonj; božja služabnica je, da pravično kaznuje tistega, ki počenja hudo.“ (Rimljanom 13:4)

¹³ Državna oblast je včasih na poseben način delovala kot Božja služabnica. To pokaže primer Cira, ko je pozval Jude, naj zapustijo Babilon, se vrnejo v Jeruzalem in ponovno zgradijo Božji tempelj. (Ezra 1:1-4; Izaija 44:28) Artakserks je bil Božji služabnik v tem smislu, da je poslal Ezra s prispevkom za ponovno postavitev templja v Jeruzalem in pozneje, ker je zadolžil Nehemija, da ponovno zgradijo jeruzalemsko obzidje. (Ezra 7:11-26; 8:25-30; Nehemija 2:1-8) Rimska oblast se je izkazala Božja služabnica v primeru, ko je obvarovala Pavla pred sodrgo v Jeruzalemu, mu ponudila zaščito ob brodolomu in ko je poskrbela, da je imel v Rimu na razpolago hišo. (Apostolska dela 21:31, 32; 28:7-10; 30:31)

¹⁴ Podobno so oblasti v novejšem času služile kot Božje služabnice. Leta 1959 je Vrhovno kanadsko sodišče odločilo, da Jehovova priča, ki je bila v Quebecu obdolžena za objavo sramotnega uporniškega pisanja, ni kriva. Odločitev sodišča je bila v nasprotju s pristranskim mnenjem takratnega quebeškega ministrskega predsednika Mauriceja Duplessisa.

15. Na kakšne načine delujejo oblasti kot Božje služabnice in kakšno pravico jim to daje?

¹⁵ Državne oblasti delujejo kot Božje služabnice tudi v tem smislu, da vzdržujejo javni red do časa, ko bo to nalogo prevzelo Božje kraljestvo. V ta namen ”nosi“, kot je zapisal Pavel, oblast ”meč“, kar predstavlja njeno pravico, da kaznuje; običajno so to zaporne ali denarne kazni. V nekaterih deželah pa vključuje tudi smrtno kazen.a Mnoge druge države so smrtno kazen odpravile in tudi to je njihova pravica.

16. (a) Kaj so nekateri Božji služabniki smatrali za pravilno, ker je višja oblast delovala kot Božja služabnica? (b) Kakšno zaposlitev kristjan ne bo prevzel in zakaj ne?

¹⁶ Dejstvo, da so višje oblasti Božje služabnice, pojasnijo, zakaj so Danijel, trije Hebrejci, Nehemija in Mardohej lahko prevzeli odgovorne položaje v babilonski in perzijski vladi. Imeli so priložnost, da na državno oblast vplivajo v korist Božjega ljudstva. (Nehemija 1:11; Estera 10:3; Danijel 2:48, 49; 6:1, 2) Tudi danes so nekateri kristjani v vladnih službah, toda ker so ločeni od sveta, ne pripadajo nobeni politični stranki, se ne vključujejo v politične dejavnosti, niti ne sprejemajo položajev v političnih organizacijah.

Potrebna je vera

17. Kakšne razmere bi lahko kristjana vzpodbudile, da se upre oblasti?

¹⁷ Kaj storiti, kadar oblast dopušča podkupovanje in celo izkoriščanje? Ali bi naj kristjani poskušali takšno oblast nadomestiti z drugo, ki bi izgledala boljša? Vedeti moramo, nepravičnost in podkupovnaje v vladnih krogih nista nič novega. V prvem stoletju je rimsko cesarstvo odobravalo nepravičnost, kot je suženjstvo, prenašalo je tudi podkupljive uslužbence. Biblija govori o goljufivih davkarjih, o nepravičnem sodniku, o namestniku, ki je pričakoval podkupnino. (Luka 3:12, 13; 18:2-5; Apostolska dela 24:26, 27)

18, 19. (a) Kako reagirajo kristjani, kadar vladni uslužbenci izkoriščajo svoj položaj ali so podkupljivi? (b) Kako so kristjani izboljšali življenje posameznikov, kot to potrjujejo besede zgodovinarja in poročilo spodaj?

¹⁸ Kristjani bi takrat lahko skušali zatreti takšno izkoriščanje, vendar tega niso storili. Pavel, na primer, ni zahteval odpravo suženjstva, tudi ni pozval krščanske lastnike sužnjev, naj osvobodijo svoje sužnje, temveč je obojim svetoval naj bodo v medsebojnih odnosih sočutni. (1. Korinčanom 7:20-24; Efežanom 6:1-9; Filemonu 10-16; glej tudi 1. Petrovo 2:18.) Tako kristjani tudi niso sodelovali v revolucijah. Bili so marljivi v oznanjevanju ’dobre vesti miru‘. (Apostolska dela 10:36, NW) Leta 66. n.š. so Rimljani obkolili Jeruzalem, vendar so se kmalu umaknili. Namesto, da bi ostali v mestu z upornimi branilci, so bili hebrejski kristjani poslušni Jezusovemu navodilu, naj ”bežijo v hribe“. (Luka 21:20, 21)

¹⁹ Pravi kristjani so sprejemali stvari, kakršne so pač bile in skušali izboljšati življenje posameznikov s tem, da so jim pomagali slediti osnovnim naukom Biblije. Zgodovinar John Lord piše v svoji knjigi The Old Roman World (Stari rimski svet): ”Pravo zmagoslavje krščanstva je v tem, da je iz teh, ki so sprejeli krščanski nauk, naredila dobre ljudi, ne pa v tem, da bi spreminjali državne ureditve, vladavine ali zakone.“ Ali naj bi kristjani danes ravnali drugače?

Ko država ne pomaga

20, 21. (a) Kako v nekem primeru posvetna oblast ni ravnala kot Božja služabnica? (b) Kako naj reagirajo Jehovove priče, kadar jih preganjajo oblasti?

²⁰ V eni od centralnoafriških držav je septembra 1972 prišlo do hudega preganjanja Jehovovih prič. Tisočem so izropali celotno imetje in jih grozovito pretepali, mučili in celo morili. Ali je oblast izpolnila svojo dolžnost in jih zaščitila? Ne, nasprotno, pospeševali so nasilje in prisilili nenevarne kristjane, da so zaradi varnosti pobegnili v sosednje dežele.

²¹ Ali se ne bi smele Jehovove priče v jezi upreti mučiteljem? Ne, kristjani bi morali potrpežljivo prenašati takšno sramotenje in ponižno posnemati Jezusa: ”Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepuščal njemu, ki sodi pravično.“ (1. Petrovo 2:23) Kristjani vedo, da je Jezus, ko so ga zajeli v Getsemanskem vrtu, pokaral učenca, ki ga je hotel z mečem braniti, in da je pozneje tudi Ponciju Pilatu rekel: ”Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni odtod.“ (Janez 18:36; Matej 26:52; Luka 22:50, 51)

22. Kakšen zgled so dale priče iz Afrike, ko so bile hudo preganjane?

²² Te afriške priče so Jezusov primer ohranile v mislih in so tudi pogumno sledile Pavlovemu pozivu: ”Nikomur ne vračajte hudega s hudim. Pred vsemi ljudmi skušajte delati dobro. Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi. Ne obračunavajte na svojo roko, predragi, ampak prepuščajte obračun božji jezi, saj je pisano: ’Meni gre maščevanje, jaz bom povrnil,‘ govori Gospod [Jehova, NW].“ (Rimljanom 12:17-19; primerjaj Hebrejcem 10:32-34.) Kako posnemanja vreden zgled so nam bratje iz Afrike v teh časih! Pravi kristjani tudi v primeru, ko oblast ne ravna častno, ravnajo v skladu z biblijskimi načeli.

23. Katera vprašanja moramo še obravnavati?

²³ Kaj lahko torej višje oblasti pričakujejo od kristjanov? Ali so zahtevam, ki jih oblast postavlja kristjanom, postavljene kakšne meje? To bomo obravnavali v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Ali znaš pojasniti?:

◻ Kako se nekdo lahko upira višjim oblastem?

◻ Kakšna je ”Božja odredba“ glede vladajočih oblasti?

◻ V kakšnem smislu so oblasti ”predmet strahovanja“?

◻ Zakaj delujejo človeške vladavine kot ”Božje služabnice“?

[Okvir na strani 72]

Pismo šefa policije

V BRAZILSKO podružnico družbe Watch Tower je prispelo pismo z Urada javne službe države Minas Gerais. Pismo je poslal šef policije mesta Conquista. Je bilo kaj narobe? Naj nam pismo pojasni. Takole se glasi:

Spoštovani gospod!

Vesel sem, da imam priložnost predstaviti se vam s tem pismom. Približno tri leta sem že šef policije v mestu Conquista (Minas Gerais). Zelo se trudim, da bi svojo službo vestno opravljal, vendar sem imel stalne težave pri ohranjanju miru v zaporu. Čeprav so se zaporniki usposabljali za različne poklice, so neprestano povzročali nemire.

Pred nekaj meseci pa v naše mesto prišel gospod O— in se predstavil kot Jehovova priča. Oznanjal je nekaterim zapornikom, naučil jih je pisati in brati, jih poučil o osnovah higiene in medsebojnih človeških odnosov, pripovedoval jim je tudi o Bibliji. Delovanje tega oznanjevalca je razodevalo predanost, ljubezen in požrtvovalnost. Obnašanje zapornikov se je kmalu vidno izboljšalo, kar so tudi tisti, ki so to spremljali, sprejeli s presenečenjem in hvaležnostjo.

Zaradi vsega, kar se je zgodilo v našem zaporu, želimo biblijski in traktatni družbi Watch Tower izreči javno zahvalo nas vseh za odlično delo, ki ga je spoštovanja vredni oznanjevalec opravil v naši sredini.“

Apostol Pavel je glede državnih oblasti dejal: ”Delaj dobro pa boš imel od nje priznanje.“ (Rimljanom 13:3) To prav gotovo velja za naveden primer. Kakšen dokaz za problikovalno moč Božje besede, ko je dobra vest le v nekaj mesecih spravila v red nekaj, kar leta ni uspelo kazenskopoboljševalnemu sistemu. (Psalm 19:7-9)