,Gospodu Kristusu hlapčujte‘

V ZGODOVINI je na milijone ljudi prenašalo breme suženjstva. Izraelci so denimo pred več tisoč leti hudo trpeli v rokah egiptovskih nadzornikov. Biblija pravi, da so le-ti ,nad njimi nastavili priganjače za raboto, da naj jih tlačijo pri njih težaškem delu‘, še zlasti pri izdelavi opeke. (2. Mojzesova 1:11)

Danes veliko ljudi v mnogih deželah morda ne sužnjuje dobesedno, vendar pa morajo veliko delati v zahtevnih, včasih tudi neugodnih okoliščinah. Prenašajo veliko breme, ki bi mu lahko rekli ekonomsko suženjstvo.

Obstaja pa oblika suženjstva, ki ne obremenjuje. Apostol Pavel je sovernike nagovarjal: ,Gospodu Kristusu hlapčujte.‘ (Kološanom 3:24) Tisti, ki se odločijo postati Kristusovi sužnji, si olajšajo svoja težka bremena. Jezus sam je dejal: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vas upokojim. Vzemite jarem moj nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen: in najdete pokoj dušam svojim. Kajti jarem moj je sladek in breme moje je lahko.« (Matevž 11:28–30)

Človeka pa sprejetje Kristusovega jarma ne osvobaja obveze, da gmotno skrbi za svojo družino. (1. Timoteju 5:8) Lahko pa ga reši mnogih zapletov, ki bi nastali zaradi pridobitniških teženj. Kristjani si namreč za glavni cilj v življenju ne postavljajo materialnega udobja, temveč so zadovoljni tudi z osnovnimi stvarmi. (1. Timoteju 6:6–10; primerjaj 1. Korinčanom 7:31.)

Kristjane osveži tudi spolnjevanje odgovornosti oznanjevanja »dobre novice« o Božjem Kraljestvu. (Matevž 24:14, NW) To prinaša resnično veselje in zadovoljstvo!

Hvaležni bi morali biti, da lahko ,hlapčujemo Gospodu Kristusu‘!

[Navedba vira slike na strani 32]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.