Bog in cesar

»Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (LUKEŽ 20:25)

1. a) Kakšen je Jehovov vzvišen položaj? b) Kaj dolgujemo Jehovu, česar nikoli ne moremo dati cesarju?

KO JE Jezus Kristus dal to napotilo, ni nikakor v mislih dvomil, da imajo Božje zahteve za Njegove služabnike prednost pred čemer koli, kar bi morda od njih terjal cesar oziroma Država. Jezus je bolje od kogar koli doumeval resničnost psalmistove molitve k Jehovu: »Kraljestvo tvoje je vseh vekov kraljestvo in gospostvo [suverenost]a tvoje od roda do roda.« (Psalm 145:13) Jezus je, ko mu je Hudič ponujal oblast nad vsemi kraljestvi obljudene zemlje, odgovoril: »Pisano je: ,Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega, moli [časti, NW] in njemu samemu služi‘.« (Lukež 4:5–8) Čaščenje nikoli ne more pripasti »cesarju«, pa naj bo cesar rimski imperator, kak drug človeški vladar ali sama Država.

2. a) Kakšen je Satanov položaj glede na ta svet? b) S čigavim dovoljenjem Satan zaseda ta položaj?

² Jezus ni zanikal, da svetovna kraljestva pripadajo Satanu. Kasneje je Satana imenoval »vladar tega sveta« (EI). (Janez 12:31; 16:11) Proti koncu prvega stoletja n. š. je apostol Janez zapisal: »Vemo, da smo iz Boga, in ves svet leži v Hudobnem.« (1. Janezov 5:19) To ne pomeni, da se je Jehova odrekel svoji suverenosti nad zemljo. Ne pozabite, da je Satan, ko je Jezusu ponujal vladarstvo nad političnimi kraljestvi, izjavil: »Tebi dam vso to oblast [. . .], kajti meni je izročena.« (Lukež 4:6) Satan lahko izvaja oblast nad svetovnimi kraljestvi samo zato, ker to dopušča Bog.

3. a) Kakšen položaj imajo pred Jehovom državne vlade? b) Kako lahko pojasnimo, da pokornost vladam tega sveta še ne pomeni pokornosti Satanu, bogu tega sveta?

³ Podobno tudi Država lahko izvaja oblast samo zato, ker Bog, Suvereni vladar, to dopušča. (Janez 19:11) Torej bi za »oblasti, katere so,« lahko rekli, da jih »je v njihovi soodnosnosti razpostavil Bog« (NW). Njihova oblast je v primerjavi z Jehovovo vrhovno suvereno oblastjo daleč manj pomembna. Toda te oblasti so »Božja služabnica«, ,Božji izvrševalci‘ (EI), kar pomeni, da opravljajo potrebne storitve, skrbijo za zakonitost in red ter kaznujejo hudodelce. (Rimljanom 13:1, 4, 6) Zato kristjani morajo razumeti, da čeprav je Satan nevidni vladar tega sveta ali sistema, se mu, ko doumejo svojo relativno pokornost Državi, ne pokoravajo. Ubogajo pa Boga. V tem, 1996. letu je politična Država še vedno del ,Božje ureditve‘ (NW), začasne ureditve, ki ji Jehova dovoljuje obstajati; Jehovovi zemeljski služabniki bi jo kot tako tudi morali priznavati. (Rimljanom 13:2)

Starodavni Jehovovi služabniki in Država

4. Zakaj je Jehova Jožefu dovolil, da je postal tako pomemben v egiptovski vladi?

⁴ V predkrščanski dobi je Jehova nekaterim svojim služabnikom dovolil, da so zasedli zelo pomembne položaje v državnih vladah. V 18. stoletju pr. n. š. je na primer Jožef postal egiptovski ministrski predsednik, po položaju takoj za vladajočim faraonom. (1. Mojzesova 41:39–​43) Kasnejši dogodki so pričali, da je Jehova stvari spretno vodil tako, da bi Jožef lahko bil sredstvo za ohranitev ,Abrahamovega semena‘, njegovih potomcev, s čimer je uresničeval svoje namene. Vsekakor pa je treba imeti v mislih, da so Jožefa prodali v sužnost v Egipt in da je živel v času, ko Božji služabniki še niso imeli ne mojzesovske postave ne ,Kristusove postave‘ (EI). (1. Mojzesova 15:5–7; 50:19–​21; Galatom 6:2)

5. Zakaj je bilo judovskim pregnancem zapovedano, naj ,iščejo miru‘ v Babilonu?

⁵ Stoletja pozneje je Jehova navdihnil zvestega preroka Jeremija, da je judovskim pregnancem povedal, naj se v pregnanstvu v Babilonu podrejajo vladarjem in tudi molijo za mir tega mesta. V pismu jim je napisal: »Tako pravi Jehova nad vojskami, izraelski Bog, vsem pregnancem, [. . .] Iščite miru tistemu mestu, kamor sem vas pregnal, in molite zanj k Jehovu; ker v njegovem miru bo mirú tudi za vas.« (Jeremija 29:4, 7, NW) Jehovovo ljudstvo je vedno imelo razlog, da je ,iskalo mirú‘ zase in za državo, v kateri živi, da bi lahko svobodno častilo Jehova. (1. Petrov 3:11)

6. V katerih pogledih so Daniel in njegovi trije tovariši zavrnili, da bi glede Jehovove Postave naredili kompromis, čeprav so imeli v vladi visoke položaje?

⁶ Med babilonskim pregnanstvom so se Daniel in drugi trije zvesti Judje, ujetniki in sužnji v Babilonu, podredili državnemu strokovnemu spopolnjevanju in postali visoki državni uradniki v Babiloniji. (Daniel 1:3–7; 2:48, 49) Vendar so se tudi med tem izpopolnjevanjem čvrsto držali predpisane hrane, zaradi katere bi lahko prekršili Postavo, ki jim jo je po Mojzesu dal Bog Jehova. Zato so bili blagoslovljeni. (Daniel 1:8–​17) Ko je kralj Nebukadnezar postavil državno podobo, so Danielove tri hebrejske tovariše očitno prisilili, da so bili s svojimi državnimi souradniki navzoči pri obredu. Vendar so zavrnili, da bi ,padli in častili‘ (NW) državni kip. Jehova je ponovno nagradil njihovo značajnost. (Daniel 3:1–6, 13–​28) Podobno tudi danes Jehovove priče spoštujejo zastavo države, v kateri živijo, vendar pa ne bodo storili ničesar, s čimer bi to zastavo počastili. (2. Mojzesova 20:4, 5; 1. Janezov 5:21)

7. a) Kakšno odlično stališče je imel Daniel, čeprav je imel visok položaj v babilonski vladni strukturi? b) Do kakšnih sprememb je prišlo v krščanski dobi?

⁷ Po padcu novobabilonske dinastije so Danielu pod novim medo-perzijskim režimom, ki je v Babilonu le-to zamenjal, dali visok vladni položaj. (Daniel 5:30, 31; 6:1–3) Toda Daniel ni dopustil, da bi zaradi tega, ker je zasedel tak položaj, kompromitiral svojo značajnost. Kadar je državni zakon zahteval, da mora namesto Jehova častiti kralja Darija, je to zavrnil. Zato so ga vrgli levom, vendar ga je Jehova rešil. (Daniel 6:4–​24) Seveda se je to dogajalo v predkrščanski dobi. Ko je bila ustanovljena krščanska občina, so Božji služabniki prišli pod ,Kristusovo postavo‘. Na mnogo reči, ki jih je judovski sistem dopuščal, je bilo treba gledati drugače; pač skladno s tem, kako je tedaj Jehova ravnal s svojim ljudstvom. (1. Korinčanom 9:21; Matevž 5:31, 32; 19:3–9)

Kako je Jezus gledal na Državo

8. Kateri pripetljaj kaže Jezusovo odločenost, da se ne bo vmešaval v politiko?

⁸ Ko je bil Jezus Kristus na zemlji, je postavil višje norme za svoje sledilce, in je zavrnil vsakršno vmešavanje v politiko ali vojaške zadeve. Potem ko je čudežno nahranil nekaj tisoč ljudi z nekoliko hlebi kruha in dvema majhnima ribama, so ga judovski možje hoteli zgrabiti in postaviti za političnega kralja. Vendar se jim je Jezus izmuznil in se hitro umaknil v gore. (Janez 6:5–​15) The New International Commentary on the New Testament glede tega pripetljaja pravi: »Med Judi je v tem obdobju vladalo silovito nacionalistično hrepenenje, in brez dvoma so mnogi izmed teh, ki so videli čudež, menili, da so našli od boga pooblaščenega voditelja, ki je bil ravno pravšnji, da jih povede proti Rimljanom. Zato so bili odločeni, da ga postavijo za kralja.« Ta publikacija še pristavlja, da je Jezus »odločno zavrnil« to ponudbo za politično voditeljstvo. Kristus ni podpiral nikakršne judovske vstaje proti rimskemu nadvladju. Je pa vsekakor napovedal, kakšen bo izid upora po njegovi smrti – nepopisno gorjé za prebivalce Jeruzalema in njegovo uničenje. (Lukež 21:20–24)

9. a) Kako je Jezus opisal odnos svojega Kraljestva do sveta? b) Katere smernice je Jezus dal svojim sledilcem glede tega, kako naj se vedejo do vlad tega sveta?

⁹ Jezus je tik pred smrtjo posebnemu zastopniku rimskega imperija v Judeji povedal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil Judom izročen; sedaj pa kraljestvo moje ni odtod.« (Janez 18:36) Kristusovi učenci bodo posnemali njegov zgled, vse dokler njegovo Kraljestvo ne bo odpravilo vladanja političnih vlad. Postavljene oblasti ubogajo, vendar se ne vmešavajo v njihove politične podvige. (Daniel 2:44; Matevž 4:8–​10) Jezus je svojim sledilcem dal smernice, pri čemer je izjavil: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Matevž 22:21) Še pred tem je v govoru na gori dejal: »Če te kdo[, ki je pooblaščen, NW] sili miljo daleč, pojdi ž njim dve.« (Matevž 5:41) Jezus je v tem govoru med drugim pojasnil tudi načelo voljnega podrejanja zakonitim zahtevam bodisi v medčloveških odnosih bodisi v vladnih terjatvah, ki so v sozvočju z Božjim zakonom. (Lukež 6:27–​31; Janez 17:14, 15)

Kristjani in cesar

10. Kakšno stališče, skladno s čisto vestjo, so imeli zgodnji kristjani do cesarja, glede na navedbe nekega zgodovinarja?

¹⁰ Te kratke smernice naj bi uravnavale odnos med kristjani in Državo. Zgodovinar E. W. Barnes je v svoji knjigi The Rise of Christianity zapisal: »Kadar koli je kristjan, v prihajajočih stoletjih, dvomil o tem, kakšno dolžnost ima do Države, se je obrnil na Kristusov avtoritativni nauk. Plačeval je davke: odmera davka je bila morda velika – davki so pred padcem zahodnega imperija postali neznosni – toda kristjan jih je vztrajno plačeval. Prav tako je sprejel vse druge državne obveznosti, če od njega niso zahtevali, da odstopi cesarju tisto, kar je pripadalo Bogu.«

11. Kakšen je bil Pavlov nasvet kristjanom glede tega, kako naj se vedejo do svetnih vladarjev?

¹¹ Soglasno s tem je apostol Pavel malo čez dvajset let po Kristusovi smrti rimskim kristjanom rekel: »Slednji človek bodi pokoren višjim oblastim.« (Rimljanom 13:1) Okrog deset let kasneje, tik preden je bil drugič zaprt in nato usmrčen v Rimu, pa je napisal Titu: »Spominjaj jih [kretske kristjane], da naj se pokoravajo poglavarstvom in oblastem, naj bodo poslušni, pripravljeni za vsako dobro delo; o nikomer naj grdo ne govore, naj ne bodo prepirljivi, ampak odjenljivi, kažejo naj sleherno krotkost proti vsem ljudem.« (Titu 3:1, 2)

Napredujoče razumevanje ,višjih oblasti‘

12. a) Kakšno je bilo za Charlesa Tazea Russlla pravilno kristjanovo gledišče do vladnih oblasti? b) Katera različna mnenja so glede služenja v oboroženih silah med prvo svetovno vojno imeli maziljeni kristjani?

¹² Charles Taze Russell je že leta 1886 v knjigi The Plan of the Ages zapisal: »Niti Jezus niti apostoli se nikakor niso vpletali v zadeve zemeljskih vladarjev. [. . .] Cerkev so učili, naj uboga zakone in spoštuje vse oblastnike zaradi njihovega položaja, [. . .] naj plačuje odmerjene davke, naj se ne upira kateremu koli veljavnemu zakonu (Rim. 13:1–7; Mat. 22:21), razen kadar je kateri v nasprotju z Božjimi zakoni. (Dej. 4:19; 5:29) Jezus in apostoli ter zgodnja cerkev so spoštovali zakone, čeprav so bili ločeni od vlad tega sveta in v njih niso bili udeleženi.« Ta knjiga pravilno razpoznava ,višje sile‘ ali ,višje oblasti‘, ki jih je omenil apostol Pavel kot človeške vladne oblasti. (Rimljanom 13:1, King James Version) Leta 1904 je v knjigi The New Creation pisalo, da bi pravi kristjani »morali biti med tistimi današnjimi ljudmi, ki najbolj spoštujejo zakone – ne agitatorji, ne prepirljivci, ne nezadovoljneži«. Nekateri so pomen teh besed razumeli tako, kakor da se je treba popolnoma podrejati obstoječim oblastem, celo do te mere, da bi morali med prvo svetovno vojno sprejeti služenje v oboroženih silah. Drugi pa so v nasprotju s tem nanjo gledali skladno z Jezusovo izjavo: »Vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.« (Matevž 26:52) Očitno je bilo jasnejše razumevanje krščanskega podrejanja še kako potrebno.

13. Do kakšne spremembe v razumevanju identitete višjih sil je prišlo leta 1929 in kakšno korist je to imelo?

¹³ Leta 1929, ko so zakoni različnih vlad začeli prepovedovati to, kar terja Bog, ali zahtevati to, kar prepovedujejo Božji zakoni, so menili, da te višje sile morata biti Bog Jehova in Jezus Kristus.b Tako razumevanje so imeli Jehovovi služabniki v kritičnem obdobju pred drugo svetovno vojno in med njo, pa vse do hladne vojne (in med njo) z njenim ravnotežjem strahu in vojaško pripravljenostjo. Če se ozremo v preteklost, je treba povedati, da je ta pogled na stvari, ki je poudarjal nadvlado Jehova in njegovega Kristusa, pomagal Božjemu ljudstvu ohraniti brezkompromisno nevtralno stališče skozi vse to težko obdobje.

Relativna podrejenost

14. Kako je 1962. ojačana luč razsvetlila List Rimljanom 13:1, 2 ter sorodne svetopisemske stavke?

¹⁴ Leta 1961 je bil dokončan New World Translation of the Holy Scriptures. Njegova priprava je terjala izčrpno preučevanje jezika svetopisemskega besedila. Natančen prevod besed, ki jih ne najdemo samo v 13. poglavju Lista Rimljanom, temveč tudi v odlomkih, kot so List Titu 3:1, 2 in Prvi Petrov list 2:13, 17, pričuje, da se termin ,višje oblasti‘ ne nanaša na Najvišjo avtoriteto, Jehova, in na njegovega Sina Jezusa, marveč na človeške vladne oblasti. Pozno leta 1962 so v Stražnem stolpu izšli članki, ki so točno pojasnili 13. poglavje Lista Rimljanom in tudi priskrbeli jasnejšo sliko od tiste iz časa C. T. Russlla. Ti članki so opozorili na to, da kristjanova pokornost oblastem ne more biti popolna, temveč relativna; taka, da Božji služabniki ne pridejo v neskladje z Božjimi zakoni. Nadaljnji članki v Stražnem stolpu so to še posebej poudarili.c

15., 16. a) H kateremu bolj uravnoteženemu gledišču je pripeljalo novo razumevanje 13. poglavja Lista Rimljanom? b) Na katera vprašanja je treba še odgovoriti?

¹⁵ Ta ključ do pravilnega razumevanja 13. poglavja Lista Rimljanom je Jehovovemu ljudstvu omogočil uravnotežiti primerno spoštovanje političnih oblasti z brezkompromisnim stališčem glede bistvenih svetopisemskih načel. (Psalm 97:11; Jeremija 3:15) Tako so lahko pravilno gledali na svoj odnos z Bogom in to, kako se vesti do Države. Zagotovljeno jim je bilo, da s tem, ko dajejo cesarju, kar je cesarjevega, nič manj ne dajejo Bogu, kar je Božjega.

¹⁶ Kaj je pravzaprav to, kar je cesarjevega? Kaj lahko Država zakonito zahteva od kristjanov? Ti vprašanji bomo obravnavali v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Zanimivo je, da je profesor F. F. Bruce v svojem pojasnilu 13. poglavja Lista Rimljanom zapisal: »Iz najbližjega sobesedila, pa tudi iz skupnega konteksta apostolskega pisanja, je jasno, da država lahko upravičeno zahteva poslušnost, vendar le znotraj namenov, za katere je od boga postavljena – kadar pa država terja vdanost, ki pripada samemu Bogu, tedaj ji lahko in ji tudi je treba nasprotovati.«

Ali lahko pojasnite?

◻ Zakaj pokornost višjim oblastem ne pomeni pokornosti Satanu?

◻ Kako je Jezus gledal na politiko svoje dobe?

◻ Kakšen nasvet je dal Jezus svojim sledilcem glede tega, kako naj se vedejo do cesarja?

◻ Kako je Pavel svetoval kristjanom, kako naj se vedejo do državnih vladarjev?

◻ Kako je razumevanje identitete višjih oblasti z leti dozorevalo?

[Slika na strani 10]

Ko je Satan Jezusu ponudil politično oblast, jo je ta zavrnil

[Slika na strani 13]

Russell je napisal, da bi pravi kristjani »morali biti med tistimi današnjimi ljudmi, ki najbolj spoštujejo zakone«