Salomon je v 7. poglavju Pregovorov pokazal, kaj se lahko zgodi vsakemu Jehovovemu častilcu. Mogoče kdo naredi resen greh in kasneje misli, da se je vse zgodilo tako hitro. Ali pa mogoče reče: »Sploh ne vem kako, enostavno se je zgodilo!« Ampak če malo razmisli o tem, kar se je dejansko zgodilo, bo verjetno ugotovil, da so ga do greha vodile nemodre odločitve. Mogoče je imel slabo družbo, neprimerno razvedrilo ali pa je pogosto zahajal na vprašljive kraje – bodisi dobesedno ali pa na spletu. Verjetno je tudi nehal moliti, brati Sveto pismo, obiskovati shode ali oznanjevati. Mogoče do njegovega greha pravzaprav ni prišlo kar naenkrat, enako kot je bilo v primeru mladega fanta iz knjige Pregovori. Kaj se naučimo? Ni dovolj, da se samo ogibamo greha, ampak se moramo ogibati tudi odločitev, ki nas lahko vodijo do greha. Ravno to je poudaril Salomon na koncu zgodbe o mlademu fantu. (Mat. 5:29, 30) (w24.07 str. 16, odst. 10, 11)

O katerem zakladu je govoril apostol Pavel? O oznanjevanju Kraljestva, s katerim se rešuje življenja. (2. Kor. 4:1) Kaj pa je mislil z izrazom »lončene posode«? Te posode predstavljajo Božje služabnike, ki drugim oznanjujejo dobro novico. V Pavlovih dneh so trgovci uporabljali glinene vrče, da so v njih prevažali dragocene stvari, na primer hrano, vino in denar. Podobno danes Jehova uporablja nas, da ljudem prinašamo dragoceno sporočilo – dobro novico. Jehova nam daje moč, da to nalogo opravljamo zvesto. Včasih nas je morda strah, da nam bodo ljudje na oznanjevanju nasprotovali ali pa da nas ne bodo hoteli poslušati. Ali je tudi tebe kdaj strah tega? Razmisli, kaj so naredili apostoli, ko so jim verski voditelji prepovedali oznanjevanje. Namesto da bi podlegli strahu, so Jehova prosili, naj jim pomaga, da bi »še naprej pogumno oznanjali«. Jehova je takoj odgovoril na njihovo molitev. (Apd. 4:18, 29, 31) Če strah tudi tebe kdaj ovira pri oznanjevanju, prosi Jehova, da bo tvoja ljubezen do ljudi močnejša od strahu pred njimi. (w24.04 str. 16, odst. 8, 9)

Ker imamo Jehova radi, želimo posvečevati njegovo ime. Z njegovega imena želimo odstraniti sramoto, ki mu jo je z lažmi nakopal Satan. (1. Mojz. 3:1–5; Job 2:4; Jan. 8:44) Na oznanjevanju goreče branimo našega Boga in vsem, ki nam prisluhnejo, povemo resnico o njem. Želimo, da vsi vejo, da je njegova glavna lastnost ljubezen, da je njegov način vladanja pravičen in da bo po svojem Kraljestvu kmalu odstranil trpljenje in celotnemu človeštvu omogočil mirno in srečno življenje. (Ps. 37:10, 11, 29; 1. Jan. 4:8) Ko na oznanjevanju branimo Jehovov sloves, posvečujemo njegovo ime. To nas razveseljuje, saj vemo, da s tem delamo to, kar se od nas kot Jehovovih prič pričakuje. (w24.05 str. 18, odst. 12)