Pričevati ljudem vseh jezikov in veroizpovedi

¹ Kristjani iz prvega stoletja so goreče pričevali ljudem, ki so govorili v drugih jezikih in bili različnih veroizpovedi. Zato je »bila do leta 100 verjetno že v vsaki provinci ob Sredozemskem morju prisotna krščanska skupnost«. (History of the Middle Ages)

² V marsikateri državi po svetu mnogi ne govorijo njenega uradnega jezika. Tako imajo sedaj nekatera mesta in kraji precej velike tuje skupnosti, ki nastajajo zaradi preseljevanja beguncev. Selijo se množice ljudi različnih nekrščanskih veroizpovedi, in med njimi je na stotisoče budistov, hindujcev, judov in muslimanov. Zaradi te raznolikosti jezikov in veroizpovedi je precej velik izziv pogovarjati se in pričevati vsem takim, ko jih srečamo. V bistvu lahko imamo misijonarsko področje kar v svojem domačem kraju. Kako lahko upoštevamo Jezusovo zapoved, »naj propovedujemo ljudstvu in [temeljito, NW] pričamo« ljudem vseh jezikov in veroizpovedi? (Dej. 10:⁠42)

Pričevati ljudem, ki govorijo kak drug jezik

³ Zelo veliko novih oznanjevalcev na področju mnogih podružnic prihaja izmed tujejezičnega prebivalstva. In do sedaj se je ustanovilo že veliko občin ter skupin. Tako tudi v Ljubljani deluje ena hrvaško-srbsko govoreča občina, v Kopru pa italijansko govoreča skupina. Toda, ali bi lahko dosegli še več? Vsako leto se namreč zaradi zaposlitve preseli v Slovenijo več tuje govorečih ljudi.

⁴ Premagati jezikovno oviro: Dejstvo je, da se mnogi veliko hitreje učijo in tudi snov veliko bolje razumejo, če se jih poučuje v njihovem maternem jeziku. Mnogi bratje in sestre so se »zavoljo evangelija« in da ,bi prejeli delež ž njim‘, naučili drugega jezika. (1. Kor. 9:23) Neka angleško govoreča sestra je več let nosila revije kitajsko govoreči ženski, a je ta vedno odklonila biblijski pouk. Potem pa ji je neka druga sestra, ki se je učila kitajščino, ponudila knjigo v tem jeziku. Takoj jo je vzela in sprejela še biblijski pouk. Gospa se je tako odzvala samo zato, ker se je sestra potrudila in z njo spregovorila nekaj besed v njenem jeziku. (Primerjaj Dejanja 22:⁠2.)

⁵ V Stražnem stolpu, 1. november 1992, je upravičeno pisalo: »Učenje tujega jezika mlademu človeku pomaga razvijati umstvene možnosti pa tudi v Jehovovi organizaciji bo bolj koristen.« Mnogi člani betelskih družin po svetu so se začeli učiti novega jezika. Tako so bratje še zlasti v veliko pomoč občinam, katere jih potrebujejo, da bi povedli v delu. Če torej znate kak drug jezik oziroma ste se ga pripravljeni naučiti, boste tudi vi morda lahko pomagali kaki tujejezični občini ali skupini. (Mat. 9:37, 38)

⁶ Brat s Floride (ZDA) se je, še preden je spoznal resnico, naučil vietnamščine, in sedaj ga zelo radosti, da lahko oznanjuje dobro novico vietnamsko govorečim ljudem. Da bi svoje znanje vietnamščine še bolj izkoristil v pričevanju, se je z družino odselil daleč proč, na tisti del vietnamsko govorečega področja, kjer se je potrebovalo več oznanjevalcev. In odkar se je preselil ima zelo velik uspeh v preučevanju Biblije z Vietnamci.

⁷ Pionirka iz Kalifornije (ZDA) je na svojem področju srečala več gluhih ljudi. V molitvi je Jehova prosila, naj ji pomaga najti nekoga, ki bi jo naučil znakovnega jezika, tako da bi lahko potem te ljudi seznanila z resnico. Ko je nekega dne nakupovala v bližnjem supermarketu, je k njej pristopila mlada gluha ženska in ji na listek napisala, ali ji lahko pomaga najti neki izdelek. Pionirka ji ga je pomagala poiskati, potem pa mladenki napisala, da se želi naučiti znakovni jezik, da bi pomagala gluhim na tem področju. Zatem je gluha ženska napisala: »Zakaj pa želite pomagati gluhim?« Sestra ji je odpisala: »Sem Jehovova priča in gluhim želim pomagati razumeti Biblijo. Z veseljem vas bom poučila glede Biblije, če me boste vi naučili znakovni jezik.« Sestra pravi: »Ne morete si zamisliti, kako vesela sem bila, ko je rekla ,OK‘.« Sestra je žensko obiskovala šest tednov, vsak večer. Ona se je naučila znakovni jezik, gluha ženska pa je spoznala resnico in se krstila! To se je zgodilo pred več kot 30 leti in pionirka še vedno pričuje gluhim. Sedaj je dejavna v občini, v kateri potekajo shodi v znakovnem jeziku.

⁸ Zakaj se ne bi, če tekoče govorite kak drug jezik ter imate željo in možnost preseliti se tja, kjer se potrebuje več oznanjevalcev na tem govornem področju, o tem pogovorili z občinskimi starešinami. Če menijo, da ste usposobljeni za takšno preselitev, se pri okrajnem nadzorniku pozanimajte, ali je v bližini kakšno področje, na katerem bi lahko služili. Če ga ni, lahko pišete Skupnosti, starešine pa naj zraven pošljejo še pismo, v katerem bodo pojasnili, ali ustrezate zahtevanim pogojem in kakšno je vaše znanje jezika. (Glej Stražni stolp, 1. december 1988, strani 27–29.)

⁹ Pomagati si z danimi pripomočki: Naša literatura je na voljo v mnogih tujih jezikih. S sabo bi bilo dobro nositi traktate (če na vašem področju ne deluje nobena tujejezična občina tudi brošuro Zahteva) v jezikih, ki jih govorijo ljudje na vašem področju. Če je očitno, da sogovornikov materni jezik ni slovenščina, ga vprašajte, v katerem jeziku bere. Tako se boste morda imeli možnost odločiti med večjim številom publikacij, katero bi mu lahko ponudili.

¹⁰ Kadar med pričevanjem naletite na človeka, ki ne govori vašega jezika vi pa ne njegovega, mu lahko še vedno predstavite dobro novico. Kako pa? Tako da si pomagate z brošuro Good News for All Nations. Vsebuje kratko sporočilo v 59 jezikih. V skladu z navodili na 2. strani brošure najprej ugotovite, kateri jezik je stanovalcu domač, potem pa mu dajte prebrati sporočilo na ustrezni strani brošure. Ko ga bo prebral, mu ponudite kako publikacijo v njegovem jeziku. Če je nimate, mu pokažite publikacijo v slovenščini. Nakažite mu, da mu boste skušali prinesti izvod v njegovem jeziku. Prosite ga za ime in priimek ter si to skupaj z naslovom zapišite. Morda lahko te podatke sporočite najbližji občini ali skupini, ki ima shode v tem jeziku. Nadaljnje informacije o tem, kako takšne podatke posredovati ustreznim bratom, boste našli v Naši kraljestveni strežbi, oktober 1993, stran 7. Če stanovalca ne more obiskati nihče, ki govori ta jezik, lahko morda sami sprejmete izziv in celo preučujete z njim, tako da vi uporabljate publikacijo v slovenščini, on pa v svojem jeziku. (1. Kor. 9:19–23)

Pričevati ljudem nekrščanskih veroizpovedi

¹¹ Če smo vsaj nekoliko seznanjeni z veroizpovedjo kakega posameznika, mu lahko učinkovito pričujemo o Božjem kraljestvu. Knjiga Mankind’s Search for God (tudi v hrvaščini) ter drugi članki iz Stražnega stolpa in Prebudite se! nas seznanjajo z glavnimi religijami po svetu. Te publikacije nam pomagajo razumeti versko prepričanje ljudi ravno toliko, da jim lahko pomagamo do spoznanja o resnici.

¹² V okvirju na zadnji strani tega dodatka imamo trenutni seznam publikacij, ki jih je Jehovova organizacija izdala za pričevanje ljudem, ki niso kristjani. Te publikacije nam pomagajo razumeti, kako pristopiti k ljudem z dobro novico. Seveda pa ne smemo pozabiti še na en koristen pripomoček, na knjigo Dopovedovanje. Na straneh 20–24 bomo našli praktične predloge, kako odgovoriti budistom, hindujcem, judom in muslimanom.

¹³ Pazite, kaj rečete: Morali bi paziti, da ne bi ljudi določene veroizpovedi metali v en koš, tako da bi sklepali, da imajo zagotovo tudi drugi v tej veri enako osebno prepričanje. Raje si prizadevajmo razumeti, kako razmišlja posameznik, s katerim govorimo. (Dej. 10:24–35) Salimoona so kot muslimana vzgajali v prepričanju, da je Koran Božja beseda. Nikoli pa ni mogel zares sprejeti muslimanskega nauka, da bi lahko nadvse milostljivi Bog mučil ljudi v gorečem peklu. Tako so ga nekega dne Jehovove priče povabili na shod. Nemudoma je prepoznal resnico in sedaj srečno služi kot starešina v krščanski občini.

¹⁴ Kadar pričujemo ljudem kake nekrščanske veroizpovedi moramo paziti, da jih s svojim pristopom ne bi odvrnili in se zato z njimi ne bi mogli pogovarjati o dobri novici. (Dej. 24:16) Pripadniki nekaterih veroizpovedi so namreč zelo občutljivi na vsakršne poskuse, da bi se jih spreobrnilo v drugo vero. Zato bodite pozorni na točke, s katerimi bi lahko gradili pogovor in jih tako pritegnili k resnici iz Božje Besede. Ovcam podobni ljudje se bodo odzvali na prijazen pristop in jasno predstavitev resnice.

¹⁵ Skrbno pa moramo razmisliti tudi o izbiri naših besed, da ne bi ljudi po nepotrebnem odvrnili od našega sporočila. Če se na primer takoj predstavite kot kristjan, vas bo poslušalec morda avtomatično povezal s cerkvami tako imenovanega krščanstva, kar pa bi lahko predstavljalo oviro. Koristno pa bi bilo govoriti o Bibliji kot o »pismu« ali ,svetih pismih‘. (Mat. 21:42; 2. Tim. 3:⁠15)

¹⁶ Če srečate človeka kake nekrščanske veroizpovedi in se vam zdi, da v tistem trenutku niste pripravljeni dati mu pričevanje, izkoristite priložnost, da se z njim seznanite, mu pustite traktat in si izmenjate imeni. Doma se ustrezno pripravite in se čez dan ali dva vrnite. (1. Tim. 4:16; 2. Tim. 3:⁠17)

¹⁷ Pričevati budistom: (Glej 6. poglavje iz Mankind’s Search for God.) Prepričanje budistov se od vernika do vernika zelo razlikuje. Budizem ne zagovarja obstoja osebnega Stvarnika, temveč ima za svoj verski ideal Buda Gautama, Indijca, ki je živel v šestem stoletju pr. n. š. Ko je prvič videl bolnega človeka, starega človeka in mrtvega človeka, so ga začela mučiti vprašanja glede smisla življenja. ,Se ljudje rodijo samo zato, da trpijo, se postarajo in umrejo?‘ se je vpraševal. Mi seveda poznamo odgovore na ta vprašanja in lahko z njimi seznanimo vse iskrene budiste, ki si to želijo.

¹⁸ Z budisti se pogovarjajte o spodbudnem sporočilu in jasnih resnicah iz največje od vseh svetih knjig, Biblije. Kot večina drugih ljudi se tudi budisti iskreno zanimajo za mir, moralo ter družinsko življenje, in se pogosto radi pogovarjajo o teh temah. Tako boste morda lahko poudarili Kraljestvo kot pravo rešitev problemov človeštva.

¹⁹ Tudi ponekod v Sloveniji je sedaj kar nekaj Kitajcev, ki se ravnajo po budizmu in drugih vzhodnjaških filozofijah. Kako bi lahko takim pomagali razumeti kraljestveno sporočilo? Pomembno je, da prevzamemo pobudo in se začnemo z njimi pogovarjati, kot to kaže naslednji primer. Ko je neka sestra iz Montane (ZDA) v trgovini videla Kitajca, mu je dala traktat v njegovem jeziku in ponudila biblijski pouk. Rekel je: »Mislite Sveto pismo? To iščem že vse svoje življenje!« Še isti teden je začel preučevati in obiskovati vse shode.

²⁰ Sestra iz Nevade (ZDA) že več kot deset let uči kitajske študente o resnici. Ko je tako delovala v neki stavbi z osmimi stanovanji, v katerih so živeli ti študentje, je Jehova v molitvi prosila, naj ji pomaga začeti pouk v vsakem stanovanju. Že čez dva tedna je vodila pouk z vsaj enim študentom v vsakem stanovanju. Najbolj uspešna je, kadar jim omeni, da je opazila, da si na splošno vsi študentje želijo miru in sreče. Potem jih vpraša, ali si to želijo tudi oni. Vedno se strinjajo. Za tem pa usmeri njihovo pozornost na brošuro Lasting Peace and Happiness—How to Find Them, ki je namenjena posebej Kitajcem. Neki študent ji je po samo petih preučevanjih rekel, da že dolgo išče resnico in da jo je sedaj našel.

²¹ Pričevati hindujcem: (Glej 5. poglavje iz Mankind’s Search for God.) Hinduizem nima natanko definiranega verovanja. Njegova filozofija je zelo kompleksna. Hindujci svoje glavno božanstvo Brahmana predstavljajo kot trojico (Brahma Stvarnik, Višnu Ohranjevalec in Šiva Uničevalec) glej VVS str.188. Verovanje v nesmrtno dušo je bistvo njihovega nauka o reinkarnaciji, zaradi česar gledajo na življenje fatalistično. (Glej knjigo Dopovedovanje, strani 267–71, in Stražni stolp, 15. maj 1997, strani 3–8.) Hinduizem zagovarja tudi strpnost. Pravi, da vse vere vodijo k isti resnici.

²² Hindujcem, ki jih srečamo med pričevanjem, lahko pojasnimo svoje na Bibliji temelječe upanje na večno življenje v človeški popolnosti tukaj na zemlji. Lahko jim tudi zadovoljivo biblijsko odgovorimo na pomembna vprašanja, pred katerimi stoji vse človeštvo.

²³ Pričevati judom: (Glej 9. poglavje iz Mankind’s Search for God.) V nasprotju z drugimi nekrščanskimi veroizpovedmi judovstvo ne izvira iz mitologije, temveč iz zgodovine. Navdihnjeni Hebrejski spisi so za človeštvo bistven člen pri iskanju pravega Boga. Kljub temu pa je osnovni nauk novodobnega judovstva verovanje v nesmrtnost človeške duše, kar je v popolnem nasprotju z Božjo Besedo. Skupni jezik lahko najdemo, če povemo, da častimo Abrahamovega Boga, in potrdimo, da se vsi mi spopadamo z istimi težavami v tem svetu.

²⁴ Če srečate kakega juda, ki ne veruje v Boga, ga lahko vprašate, ali že od nekdaj razmišlja tako. Morda boste tako lahko ugotovili, kaj ga bo najbolj pritegnilo. Denimo, da ni nikoli slišal zadovoljivega pojasnila, zakaj Bog dovoljuje trpljenje. Iskrene jude lahko spodbudite, naj ponovno preiščejo identiteto Jezusa kot Mesija, pa ne po napačnih predstavah, ki jih je tako imenovano krščanstvo razširilo o njem, temveč po Grških spisih, tako kot so ga predstavili judovski pisci.

²⁵ Pričevati muslimanom: (Glej 12. poglavje iz Mankind’s Search for God.) Muslimani so pripadniki islama, verujejo pa v Alaha, kot svojega edinega boga, in Mohameda (570–632 n. š.), kot svojega zadnjega in najpomembnejšega preroka. Ker ne verjamejo, da je Bog imel sina, priznavajo Jezusa Kristusa za manj pomembnega Božjega preroka, in nič več. Koran, ki je star slabih 1400 let, navaja odlomke tako iz Hebrejskih kot Grških spisov. Islam in katolicizem sta si zelo podobna. Obe religiji učita o nesmrtnosti človeške duše, začasnem mučenju in obstoju gorečega pekla.

²⁶ Očitna stična točka je verovanje, da obstaja samo en resnični Bog in da je on navdihnil Biblijo. Skrben bralec Korana lahko vidi, da ta omenja Toro, Psalme in evangelije kot del Božje Besede, prebere pa lahko tudi, da jih je treba priznati kot takšne in jih ubogati. Zato lahko posamezniku predlagate, da bi jih skupaj preučevali.

²⁷ To predstavitev bi lahko uporabili pri nekom, ki se ima za muslimana: »Nisem govoril z veliko muslimani, sem pa prebral določene stvari o nekaterih naukih vaše vere iz tega priročnika. [Knjigo Dopovedovanje odprite na 23. strani.] Tukaj piše, da verjamete, da je bil Jezus sicer prerok, da pa je bil zadnji in najpomembnejši prerok Mohamed. Ali verjamete, da je bil tudi Mojzes pravi prerok? [Dovolite odgovor.] Ali vam smem pokazati, kaj se je Mojzes naučil od Boga o Njegovem osebnem imenu?« Potem preberite 2. Mojzesovo 6:2, 3. Na ponovnem obisku bi lahko razpravljali o podnaslovu »Jedan Bog, jedna religija«, ki ga najdete na 13. strani brošure Vrijeme za istinsku podložnost Bogu.

²⁸ Danes se mnogi ravnajo po besedah, zapisanih v Izaiju 55:6. Tam beremo: »Iščite GOSPODA, dokler ga morete najti, kličite ga, dokler je blizu!« To velja za vse, ki so poštenega srca, ne glede na to, kateri jezik govorijo ali katere veroizpovedi so. Lahko smo prepričani, da bo Jehova blagoslovil naš trud, ko si prizadevamo ,pridobivati v učence vse narode‘. (Mat. 28:⁠19)

[Okvir na strani 6]

Literatura, namenjena ljudem, ki niso Kristjani

Budisti

»Glej, vse delam novo!« (brošura)

In Search of a Father (brošura)

Hindujci

From Kurukshetra to Armageddon—And Your Survival (brošura)

Our Problems—Who Will Help Us Solve Them? (brošura)

The Path of Divine Truth Leading to Liberation (brošura)

Victory Over Death—Is It Possible for You? (brošura)

Why Should We Worship God in Love and Truth? (brošura)

Judje

Ali bomo kdaj dočakali svet brez vojn (brošura)

A Peaceful New World—Will It Come? (traktat št. 17)

Jehovah’s Witnesses—What Do They Believe? (traktat št. 18)

Kitajci

Lasting Peace and Happiness—How to Find Them (brošura)

Muslimani

Kako naći put u raj (traktat)

Vrijeme za istinsku podložnost Bogu (brošura)