Morda boste morali ljudi najprej poiskati, da bi jim lahko oznanjevali
1. Zakaj so občinska oznanjevalska področja v krajih, kjer ljudje govorijo različne jezike, razdeljena glede na jezik?
1 Na binkošti leta 33 n. št. so Jezusovi učenci, zatem ko so prejeli svetega duha, »začeli govoriti v različnih jezikih« ljudem, ki so prišli z oddaljenih področij. (Apd. 2:4) Zato se je takrat krstilo 3000 ljudi. Zanimivo je, da je večina obiskovalcev po vsej verjetnosti govorila tudi katerega od splošnih sporazumevalnih jezikov, morda hebrejščino ali grščino. Toda Jehova se je odločil, da bodo sporočilo o Kraljestvu slišali v maternem jeziku. Eden od razlogov je bil nedvomno tudi ta, da se ljudje pogosto raje odzovejo na dobro novico, ko jo slišijo v svojem jeziku. Zato so danes v krajih, kjer prebivalci govorijo različne jezike, občinska oznanjevalska področja razdeljena glede na jezik. (Organizirani, str. 107, odst. 2, 3.) Tujejezične skupine ne dobijo oznanjevalskega področja, ampak oznanjujejo ljudem, ki govorijo njihov jezik na področju občine, v okviru katere delujejo, in bližnjih občin.
2. a) Kaj lahko občina organizira, da bi našla ljudi, ki govorijo določeni jezik, in kje je morda to treba storiti? b) Kako si lahko občine med seboj pomagajo obdelovati večjezikovno področje? c) Kako bi morali ravnati, če najdemo koga, ki govori drug jezik in pokaže zanimanje za resnico?
2 Če živiš na področju, kjer vsi govorijo isti jezik, lahko preprosto oznanjuješ od ene hiše do druge in se pogovarjaš s stanovalci. Toda vse je lahko drugače, če prebivaš na področju, v katerem ljudje govorijo različne jezike. V isti soseski lahko deluje več tujejezičnih občin. Resda lahko nekaj informacij o ljudeh, ki govorijo tvoj jezik, dobiš od teh občin, toda za to, da se najdejo ljudje, ki jim boš lahko oznanjeval, je odgovorna predvsem tvoja občina ali skupina. (Glej okvir »Pomagajmo si med seboj«.) Zato boš morda moral sodelovati pri organiziranem iskanju, kar pomeni, da boš sistematično iskal ljudi, ki govorijo tvoj jezik. Kako lahko poteka takšno iskanje?
3. Od česa je odvisno, kje bo občina ali skupina iskala ljudi in koliko časa bo temu namenila?
3 Organiziranje sistematičnega iskanja: To, koliko časa naj bi posvetili iskanju na večjezikovnih področjih, je odvisno od krajevnih okoliščin. Na primer, koliko ljudi na področju govori ta jezik? Koliko oznanjevalcev deluje na tem področju? Koliko naslovov že ima ta občina ali skupina? Ne pričakuje se, da bo občina enako temeljito preiskala vse soseske, lahko se namreč odloči, da se bo osredinila na tiste dele svojega področja, ki so gosteje poseljeni in niso preveč oddaljeni. Vsekakor pa je pomembno, da je iskanje dobro organizirano, tako da bi lahko kar največ ljudi dobilo priložnost klicati Jehovovo ime. (Rim. 10:13, 14)
4. a) Kako bi moralo biti organizirano iskanje? b) Povej nekaj načinov, kako lahko občina ali skupina skuša najti ljudi, ki govorijo njen jezik.
4 Da bi v krajih, ki jih je treba preiskati, preprečili nepotrebno podvajanje dela, bi moralo iskanje organizirati in nadzorovati starešinstvo, še posebej službeni nadzornik. (1. Kor. 9:26) V tujejezičnih skupinah lahko prevzame vodstvo usposobljeni brat, če je le mogoče starešina ali strežni služabnik, ki ga izbere starešinstvo občine, ki skrbi za skupino. Mnoge občine in skupine najprej raziskujejo po imeniku ali internetu, da bi dobili imena in priimke, ki so običajni v njihovem jeziku. Zatem nastopi iskanje. S temi ljudmi si prizadevajo priti v stik po telefonu ali osebno ter skušajo ugotoviti, ali ti posamezniki spadajo na njihovo področje ali ne. Če je smotrno, lahko starešinstvo občine, v kateri deluje tujejezična skupina, organizira, da pri iskanju občasno sodeluje cela občina. (Glej okvir »Kako najti ljudi, ki govorijo tvoj jezik«.)
5. a) Povej nekaj predlogov za oznanjevalce, ki sodelujejo pri sistematičnem iskanju. b) Kaj bi lahko rekel stanovalcu, ko iščeš ljudi, ki govorijo jezik tvoje občine?
5 Vedno ko sodelujemo pri tem delu, bi morali imeti pred očmi jasen cilj. Ker je iskanje ljudi na področju sveta služba, bi se morali obleči kot se običajno za oznanjevanje. Mnogi ugotavljajo, da jim to, da pri iskanju vadijo predstavitve in komunicirajo v ciljnem jeziku, pomaga, da ohranjajo svoje navdušenje za delo in se izboljšujejo v jeziku. Štejemo lahko čas dejanskega iskanja ljudi, ne pa časa, ki smo ga porabili za pripravljanje zemljevidov področja in seznamov. Ko najdemo koga, ki govori naš jezik, bi si morali prizadevati spregovoriti z njim o dobri novici, nato pa o tem čim prej obvestiti službenega nadzornika ali koga, ki ga je določil, tako da bi bili podatki glede področja najnovejši. Tako ravnamo ne glede na to, ali je posameznik pokazal zanimanje za resnico ali ne. Čeprav je sistematično iskanje pomembno, pa bi morali biti uravnovešeni in sodelovati v vseh vejah oznanjevanja. (Glej okvir »Kaj bi lahko rekel«.)
6. Kateri edinstveni izzivi so povezani z iskanjem gluhih?
6 Iskanje gluhih: Iskanje gluhih ima svoje edinstvene izzive in terja precej truda in vztrajnosti. Gluhega ni mogoče prepoznati po imenu ali priimku, telesnih značilnostih ali obleki. Poleg tega so lahko družinski člani in prijatelji do takšnega človeka zaščitniški in se lahko obotavljajo oznanjevalcem priskrbeti potrebne informacije. V nadaljevanju je navedenih nekaj predlogov za iskanje gluhih. Ti predlogi pa lahko koristijo tudi oznanjevalcem, ki si prizadevajo poiskati slišeče tujegovoreče ljudi.
7. a) Kako bi lahko iskali gluhe v stanovanjskih naseljih? b) Kaj lahko storimo, da bi se sogovornik otresel nezaupanja?
7 Občine in skupine v znakovnem jeziku so uspešne pri iskanju ljudi v stanovanjskih naseljih. Morda ti bo kdo, h kateremu boš pristopil, povedal, da pozna soseda, sodelavca ali sošolca, ki uporablja znakovni jezik. Mogoče je opazil prometni ali kak drug znak, ki opozarja ljudi v soseski, da so v bližini gluhi otroci. Lahko da ima gluhega sorodnika. Imej v mislih, da so lahko ljudje nekoliko nezaupljivi, ko jim poveš, da iščeš gluhe. Vendar lahko s prijateljskim nastopom ter kratkim, odkritim in spoštljivim pojasnilom precej prispevaš k temu, da se sogovornik otrese strahov. Nekateri imajo dobre rezultate, ko posameznikom, ki jih vprašajo, ali poznajo kakega gluhega človeka, pokažejo videoposnetek v znakovnem jeziku. Zatem preprosto omenijo, da želijo gluhim predstaviti biblijsko upanje. Če stanovalec še vedno ne želi povedati informacij, bo morda pripravljen sprejeti vizitko s tvojimi kontaktnimi informacijami ali vabilo na občinski shod in ga izročiti gluhemu sorodniku ali prijatelju.
8. Kako bi lahko občini, v kateri poteka program v znakovnem jeziku, pomagala sosednja občina?
8 Občina v znakovnem jeziku lahko za dan ali dva v letu povabi sosednjo občino, ki govori drug jezik, da ji pomaga iskati gluhe na njenem obširnem področju. Na shodu za terensko službo, ki naj ga vodi občina v znakovnem jeziku, bi lahko obravnavali nekaj navodil za tovrstno delovanje in poskrbeli za prikaz. Vsaki skupini oznanjevalcev, ki bo odšla na področje v istem avtomobilu, bi se lahko dodelil najmanj en oznanjevalec iz občine v znakovnem jeziku. Lahko se ji da tudi zemljevid, na katerem je označeno področje iskanja.
9. Kako bi lahko iskali gluhe na mestih, kjer se zbirajo zaradi druženja, sprostitve ali zaradi svojih najrazličnejših potreb?
9 Gluhe se lahko išče tudi na mestih, ki so znana po tem, da se gluhi tam zbirajo zaradi druženja in sprostitve, ali po tem, da se lahko tja obrnejo po pomoč, ki jo potrebujejo zaradi različnih življenjskih okoliščin. Oznanjevalci bi morali biti oblečeni tako, kot je to primerno za tamkajšnje okolje. Morda je bolje, da se taktno zapletejo v pogovor z enim ali dvema navzočima, kakor da bi imeli predstavitev pred celo skupino. Če je pogovor produktiven, si morda lahko izmenjajo kontaktne informacije.
10. Kako lahko oznanjevalci iščejo gluhe na poslovnem področju?
10 Iskanje gluhih lahko poteka tudi s pomočjo posebej pripravljenih zemljevidov, na katerih so označeni poslovni objekti. Oznanjevalci si prizadevajo obiskati zaposlene ob ustreznem času. Na enem zemljevidu so lahko denimo bencinske črpalke. Na drugem so kemične čistilnice, pralnice, restavracije, hoteli ali drugi poslovni objekti. Če so na posameznem zemljevidu označena mesta istovrstnih poslovnih dejavnosti, bodo lahko oznanjevalci povsod uporabljali enak pristop ter v tem postali vešči. Na primer, ker v hotelih gostijo tudi gluhe goste, bi lahko receptorju na kratko pojasnili naše delo in mu ponudili vnaprej pripravljeno kuverto z vabili na občinske shode in DVD-ji (če so na voljo), da bi jih hotelsko osebje razdelilo gluhim. V nekaterih poslovnih objektih bi lahko preprosto vprašali, ali se kdo od zaposlenih ali rednih strank sporazumeva z drugimi v znakovnem jeziku. Če je na področju šola ali drugi zavodi za gluhe, bi lahko nekatere naše DVD-je (če so na voljo) ponudili tamkajšnji knjižnici.
11. Zakaj je iskanje ljudi pomemben del svete službe?
11 Pomembno delo: Iskanje ljudi, ki govorijo tvoj jezik, je lahko naporno in vzame veliko časa. Poleg tega se lahko sestava ljudi v nekaterih soseskah zaradi preseljevanja naglo spreminja, zato je v občini težko imeti najnovejše podatke. Toda sistematično iskanje postaja pomemben vidik našega delovanja v vse več krajih. Jehova, ki nam je dal nalogo, da oznanjujemo, ni pristranski. (Apd. 10:34) On »hoče, da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Tim. 2:3, 4) Zato sodelujmo z Jehovom in med seboj, da bi izmed ljudi vseh jezikov našli posameznike »s plemenitim in dobrim srcem«. (Luk. 8:15)
[Okvir na strani 5]
Pomagajmo si med seboj
Če občina ali skupina želi pomoč pri iskanju ljudi, ki govorijo njen jezik, zato da bi jim lahko oznanjevala, se lahko službeni nadzornik poveže s starešinami drugih občin. Morda bi se bilo najbolje obrniti po pomoč na občine, ki niso toliko oddaljene ali pa na področju katerih veliko ljudi govori ta jezik. Te občine lahko zatem oznanjevalce obvestijo, da naj si, če na oznanjevanju najdejo posameznika, ki govori ta jezik, zapišejo njegov naslov in ga izročijo službenemu nadzorniku, ki ga bo nato predal občini ali skupini, ki je zaprosila za pomoč. Službeni nadzorniki občin različnih jezikov se lahko dogovorijo, kako bodo občine obdelovale večjezikovno področje, da bo to za vse sprejemljivo, in kako bodo zainteresirane usmerjali v ustrezno občino ali skupino.
Če oznanjevalci najdejo koga, ki govori drug jezik (ali je gluh) in pokaže resnično zanimanje, bi morali o tem nemudoma obvestiti občinskega tajnika. Tako bo lahko posameznik na področju hitro prejel duhovno pomoč. (Glej km 5/11, str. 3.)
[Okvir na strani 6]
Kako najti ljudi, ki govorijo tvoj jezik
• Povprašuj – biblijske učence, družinske člane, sodelavce itd.
• V telefonskem imeniku poišči imena in priimke, ki so običajni v tvojem jeziku. Po internetu ali s pomočjo telefonske družbe lahko dobiš imena in priimke razvrščene po naslovih.
• Taktno se obrni na zaposlene v javnih službah, kot so krajevne knjižnice, upravni uradi in šole.
• Preverjaj, ali je v krajevnem časopisu kakšno obvestilo glede javnih dogodkov, ki jih pripravlja tujejezična skupnost.
• Obiskuj krajevne trgovine in druge poslovne objekte, namenjene ljudem tujejezične skupnosti.
• Z dovoljenjem odgovornih postavi stojnico z literaturo v trgovskem ali univerzitetnem središču oziroma na železniški ali avtobusni postaji – na krajih, kjer se pogosto zadržujejo ljudje, ki govorijo tvoj jezik.
• Če ni v nasprotju z zakonom, si kupi komercialni imenik ali računalniški program, s pomočjo katerega lahko prideš do informacij glede javnih krajev.
[Okvir na strani 7]
Kaj bi lahko rekel
Ob prijateljskem, iskrenem in odkritem pristopu se nezaupanje pogosto razblini. Pri tem velikokrat pomaga to, da najprej pokažemo literaturo v ciljnem jeziku.
Po pozdravu bi lahko rekel: »Iščeva ljudi, ki govorijo ․․․․․, da bi jih seznanila z biblijskim upanjem. Ali poznate koga, ki govori ta jezik?«
Pri iskanju gluhih pa bi lahko rekel: »Dober dan. Vam smem nekaj pokazati? [S pomočjo prenosnega predvajalnika pokaži kratek posnetek.] To je . . . Poleg tega imamo na voljo brezplačne videoposnetke, namenjene duhovnim potrebam gluhih. Ali poznate koga, ki je gluh ali naglušen in uporablja znakovni jezik?« Če se stanovalec ne more nikogar spomniti, je pogosto dobro omeniti nekaj krajev, kjer je morda videl kakega gluhega (na delovnem mestu, v šoli ali soseščini).