Človeštvo v iskanju Boga
ZAKAJ je bil nam, Jehovovim pričam, zaupan ”čisti jezik“? Prav gotovo ne zato, da bi ga zadržali zase. Pa tudi zato ne, da bi lahko uživali v udobnem življenju, podobno kot uživa tako imenovano krščanstvo, ker je popustljivo in kompromisno. Ne, zaupan nam je bil zato, da ”bi vsi klicali ime Gospodovo [Jehovovo, NW] in mu služili enodušno.“ (Zefanija 3:9, AC) Da, ta čisti jezik vključuje enodušno delovanje milijonov naših krščanskih bratov in sestra — iz vseh ras, narodov in jezikov — ki zvesto oznanjajo dobro vest, preden pride konec. (Marko 13:10; Rimljanom 13:11; Razodetje 14:6, 7)
Naše oznanjevanje danes nas včasih postavi pred nenavadne izzive. Zakaj? V tem 20. stoletju je zaradi vojn, zatiranja, gospodarskih težav in drugih vzrokov prišlo do masovnega preseljevanja ljudi. Pripadniki številnih različnih jezikovnih skupin in verstev so se tako priselili v kulture, ki se razlikujejo od njihove. Velike skupine hindujcev, budistov in muslimanov so se tako preselile na Zahod. Kadar od vrat do vrat govorimo čisti jezik, se srečujemo s temi ljudmi. Včasih se ne znajdemo, ker malo vemo o njihovem verskem prepričanju. Kaj lahko storimo? (Primerjaj Apostolska dela 2:5-11.)
Kako naj oznanimo resnico muslimanu ali Judu? Kakšna je razlika med njima? Kaj pravzaprav veruje hindujec? Zakaj sikhi nosijo turbane? Kako se imenuje njihova sveta knjiga? V čem se budist razlikuje od hindujca? Kaj verujejo japonski šintoisti? Ali kitajski taoisti ali konfucijanci verjamejo v Boga? V čem se pravoverni Jud razlikuje od reformiranega, ali konzervativnega Juda? Da bi se lahko pogovarjali s tako različnimi ljudmi, moramo najprej razumeti njihovo gledišče in nato vedeti, kako jih lahko prijazno in obzirno usmerimo k pravemu Bogu, Jehovu. (Apostolska dela 17:22, 23; 1. Korinčanom 9:19-23; Kološanom 4:6)
Watch Tower Society je leta 1990 na kongresih ”Čisti jezik“ z namenom, da bi bolje razumeli druga verstva, njihove nauke in zgodovinsko ozadje, izdala novo knjigo z naslovom Mankind’s Search for God (Človeštvo v iskanju Boga). S tem pripomočkom bomo lažje oznanjali pripadnikom nekrščanskega sveta, pa tudi tako imenovanim kristjanom.
Uporaben pripomoček
Ta knjiga ima 384 strani in 16 poglavij, ki zajemajo zgodovino človekovega iskanja Boga v preteklih šestih tisočletjih. Odgovarja na stotine vprašanj o svetovnih verstvih. Navajamo samo nekaj primerov: Kaj ponavadi določa vero kakšnega človeka? Zakaj ni napačno preiskati druga verstva? V čem sta si podobna rimskokatoliška vera in budizem? Kakšno vlogo imajo v mnogih verah miti? Zakaj mnogi verujejo v magijo, spiritizem in astrologijo? Zakaj imajo hindujci toliko bogov in boginj? V čem se sikhi razlikujejo od hindujcev? Kdo je bil Buda in kaj je učil? Zakaj je šintoizem v glavnem japonska vera? Zakaj imajo Judje ustni in pisni zakon? Kako vemo, da Kristus ni le mit? V čem se Koran razlikuje od Biblije? Zakaj katoličani trdijo, da je bil Peter prvi papež? Zakaj se je katoliški duhovnik Luther ločil od rimskokatoliške cerkve?
Vprašanj je res veliko, ta knjiga pa je polna odgovorov, tako da lahko učinkoviteje oznanjamo pripadnikom različnih ver. Knjiga upošteva, da imajo mnogi svojo vero, in da je vera zasebna zadeva. Toda na 8. strani piše: ”Dejansko so nam starši in sorodniki že od rojstva vcepljali verske ali nravstvene ideje. Zaradi tega se ponavadi držimo verskih idealov staršev ali starih staršev.“ To pomeni, da ”so nam v mnogih primerih vero izbrali drugi. Vera je enostavno stvar tega, kje in kdaj smo se rodili“. (Primerjaj Filipljanom 3:4-6.)
Knjiga nato postavi logično vprašanje: ”Ali je razumno trditi, da je vera, ki je bila nekomu vsiljena ob rojstvu, nedvomno prava?“ Potemtakem se vsakogar spodbuja k nepristrani preiskavi drugih ver. Kot piše na 10. strani: ”Razumevanje gledišča druge osebe lahko vodi k smiselnejši komunikaciji in pogovoru med ljudmi različnih ver.‘ Zatem nadaljuje: ”Res je, da so si lahko verska prepričanja ljudi zelo nasprotujoča, toda to še ni razlog, da bi sovražili nekoga, ker je pač drugačnega mnenja.“ (Matej 5:43, 44)
Eno osnovnih vprašanj, ki se pojavljajo skozi celo knjigo, se glasi: Ali ima človek nesmrtno dušo, ki preživi njegovo smrt? V taki ali drugačni obliki domala vsa verstva učijo to zamisel. Kot to piše v knjigi Mankind’s Search for God (na 52. strani): ”Pri iskanju Boga se je človek oklepal rešilne bilke, zapeljan zaradi iluzij o nesmrtnosti. . . . Verovanje v nesmrtno dušo ali njene različice, je zapuščina, ki nam je ostala skozi tisočletja.“ Druga vprašanja so: Ali obstaja pekel, v katerem se duše mučijo? Kakšno upanje imajo umrli? Ali obstoja en Bog ali jih je več? (1. Mojzesova 2:7; Ezekijel 18:4)
Osnova za biblijske študije
Ta knjiga pretresa razvoj glavnih ver človeštva, več ali manj po njihovem zaporedju pojavljanja na svetovnem prizorišču: razpravlja o hinduizmu, budizmu, taoizmu, konfucionizmu, šintoizmu, judaizmu, pravem krščanstvu, tako imenovanem krščanstvu in islamu. V vsakem poglavju so citirane svete knjige teh verstev, tako da lahko vsak iskren vernik sam preveri navedke. V poglavju, ki obravnava islam, so uporabljeni trije različni angleški prevodi Korana. V poglavju o judaizmu se citira iz najnovejšega prevoda Tanakh — A New Translation of the Holy Scriptures, ki ga je izdala Jewish Publication Society. (Primerjaj Apostolska dela 17:28; Titu 1:12.)
Kaj pa ateisti in agnostiki? Knjiga v 14. poglavju obravnava današnje neverovanje v Boga in to, kako Jehovove priče vedo, da Bog obstoja. V vsakem poglavju se bralca napoti na Biblijo. S pomočjo knjige Mankind’s Search for God bomo lažje vpeljali biblijski študij pri osebah različnih ver ali pri takih, ki sploh ne verujejo. Vsako vero obravnava spoštljivo in obzirno, vendar pa postavlja vprašanja, ki lahko človeka privedejo k Jehovu in resnici. Ta knjiga bo pravi blagoslov za tiste, ki iskreno iščejo Boga. (Psalm 83:18; Janez 8:31, 32; 2. Timoteju 3:16, 17)
V vsakem poglavju so poučni okvirčki. Na 226. strani je na primer okvirček ”Judaizem — mnogoglasna vera“, ki pojasnjuje glavne razkole v judovski veri. V poglavju ”Hinduizem — iskanje osvoboditve“ je na 116. in 117. strani okvirček ”Hinduizem — nekateri bogovi in boginje“. V njem je naštetih samo nekaj od 330 milijonov bogov, ki jih častijo hindujci. Ali budisti verujejo v Boga na način, kot ta izraz razumejo zahodnjaki? Odgovor najdemo v okvirčku ”Budizem in Bog“ na 145. strani. Knjiga vsebuje tudi praktično kazalo za hitro iskanje glavnih tem. Bibliografija glavnih virov, uporabljenih pri raziskovanju, je prav tako osnova za dodatno branje, če kdo želi izvedeti še več.
V knjigi je več kot 200 fotografij in ilustracij, ki pa niso tu samo za okras. Vsaka ilustracija dodatno pojasni obravnavano vero. Tako je na primer na 238. strani več fotografij, ki prikazujejo nekatere prispodobe, ki jih je povedal Jezus. Na raznih mestih pa najdemo še pet slik, ki prav tako ponazarjajo različne vidike Jezusove službe — njegove čudeže, tranfiguracijo, žrtveno smrt in njegovo zapoved učencem, naj oznanjajo po vsem svetu.
Na 289. strani so štiri fotografije, ki bodo zanimale muslimane. Bralca povedejo v Meko, v veliko mošejo, kjer se nahaja Kaba, nato pa prikažejo tamkajšnji črni kamen, ki ga muslimani globoko spoštujejo. Bogoslužje budistov je prikazano na 157. strani. Hindujce bodo zanimale slike njihovih priljubljenih bogov Ganeša in Krišne na 96. in 117. strani.
Z namenom, da bi se utrezno pristopilo k vsaki glavni veri, so se izdajatelji posvetovali s sposobnimi krščanskimi služabniki s celega sveta. Tako je na primer iz Izraela prišlo dragoceno gradivo za poglavja o judaizmu in o verovanju bahaistov. Jehovove priče v muslimanskih deželah so skrbno preverile vsebino poglavja o islamu. Koristne smernice glede hindujcev, sikhov in džainistov, so prišle iz Indije. Oznanjevalci iz Vzhodnih dežel so poskrbeli za točnost poglavij o šintoizmu, svetovali pa so tudi glede budizma, taoizma in konfucionizma.
Knjiga skrbno obravnava vsako vero, zato bodo tisti, ki jo imajo v svojem jeziku, z nekom lahko pričeli biblijski študij s tistim poglavjem, ki utreza njegovi verski pripadnosti. Nato bodo morda želeli preiti na poglavje, ki obravnava nastop krščanstva in razloge za verovanje v to, da je Kristus pravi Božji zastopnik, ki je kot takšen človeštvo tudi privedel k Bogu. Pojasni še, kako je prišlo do odpada, ki je privedel do številnih razkolov in krščanskih ločin. Zadnji dve poglavji prikažeta, kako je bilo v teh poslednjih dneh obnovljeno pravo bogočastje in kaj bližnja prihodnost prinaša vélikemu Babilonu, Satanovemu svetovnemu krivoverskemu kraljestvu. Za tem sta osvetljena novi svet in biblijsko upanje na vstajenje. (Janez 5:28, 29; 12:44-46; 14:6; Razodetje 21:1-4)
To je knjiga, ki bi resnično morala pomagati mnogim ljudem po vsem svetu, da se zbližajo z Bogom, kot je to izjavil Jakob v svojem pismu v 4. poglavju, 8. vrstici: ”Približajte se Bogu in se vam bo približal. Umijte si roke, grešniki, in očistite srca, ljudje z razdvojeno dušo.“ Izaija pa pove takole: ”Iščite Gospoda [Jehova, NW], dokler ga je mogoče najti, kličite ga, dokler je blizu.“ (Izaija 55:6; Janez 6:44, 65)
Bodimo vsi še naprej obrnjeni v pravo smer, k suverenemu Gospodu vesolja, Bogu Jehovu. S knjigo Mankind’s Search for God pa pomagajmo še nadaljnim tisočem, da bodo častili Jehova ”v duhu in resnici“. (Janez 4:23, 24) Vztrajno iščimo resnice žejne ljudi in jim povejmo za Boga resnice, saj ga je mogoče najti.
[Slike na strani 17]
Človek je iskal Boga na mnogo načinov
[Slika]
Iskreni katoliki molijo k Mariji
[Slika]
Hindujcem je reka Ganges sveta
[Vir slike]
Harry Burdich, Transglobe Agency, Hamburg
[Slika]
Nekateri predani Judje nosijo tefilin
[Vir slike]
GPO, Jerusalem
[Slika]
Muslimani na romanju v Meki
[Vir slike]
Camerapix
[Slika]
Mnogi častijo Buda
[Slike na strani 18]
Jesus je s prispodobami pomagal ljudem najti pravega Boga
[Vir slike]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.
[Vir slike]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.
[Vir slike]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.