En jezik za vsa ljudstva
»Kajti takrat izpremenim narodom jezik v čisti jezik, da bi vsi klicali Jehovino ime in mu služili ramo ob rami« — Zef. 3:9, NS
1. Kakšna vprašanja nastajajo v zvezi z jezikom?
ALI je v davni preteklosti zares nastal jezik tako, da so se pričeli ljudje sporazumevati s posnemanjem živalskih krikov razburjenja, grožnje in strahu? Če je bil prvi jezik res tako primitiven, kako to, da so imeli najstarejši znani jeziki zapleteno slovnico? Od kdaj so sploh ti jeziki? Zakaj se danes govori najmanj 2796 jezikov in ima celo najprimitivnejše pleme v džungli svoj jezik? Ali je mogoče človeštvo združiti s skupnim jezikom, z enim samim jezikom za vsa ljudstva tako, da jeziki ne bodo več predstavljali ločitvene ovire?
2. Kako je nastal govor? Ali se uporablja samo na Zemlji?
2 Sveto pismo, — čigar najstarejši del danes znane oblike je bil napisan leta 1513 pred n. št., — zelo osvetljuje razvoj in širjenje jezikov. Pokazuje, da je Bog povzročitelj jezikov. Govorilo se je namreč že pred ustvaritvijo človeka. Po poročilu o ustvarjanju, se je sam Jehova Bog pogovarjal s svojim prvorojenim sinom na nebu, rekoč mu: »Naredimo človeka po svoji podobi.« Omenjeni Božji sin je temu odgovarjajoče imenovan »Beseda« in je služil svojemu očetu kot govornik, tako v občevanju z drugimi nebeškimi stvarjenji, kakor tudi pri stikih s človekom. — 1. Moj. 1:26; Jan. 1:1-3).
3. Kdaj so angeli govorili ljudem?
3 Apostol Pavel, ki je živel stoletja pozneje, je vedel, da imajo duhovna stvarjenja dar govora, ker je omenil »človeške in angelske jezike« (1. Kor. 13:1; primerjaj Job 1:7-12; 2:2-6). Biblijsko poročilo potrjuje, da so angeli ob raznih prilikah govorili z ljudmi. Angel je prenesel Abrahamu Jehovin blagoslov in obljubo, da bodo po njegovem semenu blagoslovljene vse zemeljske družine. Jehovin angel je pastirjem v bližini Betlehema objavil veselo vest o Jezusovem rojstvu — 1. Moj. 22:15-18; Luk. 2:8-11.
4. Kakšno sposobnost je podaril Bog Adamu in kako to vemo?
4 Jehova pa ni dal dar govorjenja samo svojim duhovnim sinovom, temveč je z njim oskrbel tudi zemeljskega sina Adama. Adamu ni samo poklonil sposobnosti govora in razumevanja izgovorjenega, temveč ga je tudi usposobil za ustvarjanje novih besed. Tako je lahko širil svoj besedni zaklad, na primer, ko je dajal živalim imena (1. Moj. 2:19). Jehova je dal Adamu nalogo, da napolni Zemljo, jo obdeluje in vlada nad živalmi. Opomnil ga je tudi glede neposlušnosti do njegovega zakona. To nam daje spoznati, da je Bog oskrbel Adama s potrebnim besednim zakladom in odgovarjajočim poznavanjem jezika, kar mu je omogočilo razumeti navodila.
5. Zakaj je poznavanje nekega jezika za nas tako važno?
5 Vendar živali nimajo daru govora. Lahko sicer izražajo svoje občutke strahu, jeze, seksualnih zahtev in zadovoljstva z glasovi, toda, — kakor piše leksikograf Kohler, — jim v izražanju manjkajo »pojmi in misli, — bistveno področje človeškega jezika«. Tako je torej govorjenje dar, ki ga imajo samo ljudje in angeli, ne pa nižje oblike stvarstva. Jezik je resnično ključ sporazumevanja in človeškega sodelovanja in sestavlja osnovo za skoraj vsako vrsto sporazumevanja. Tako je, na primer, zapisano v nekem slovarju: »Misli in besede gredo z roko v roki.« Brez besed bi se bilo težko sporazumeti z drugimi ali z njimi izmenjati misli. To se vedno znova potrjuje ob prihodu v tuje dežele. Brez besed bi bila celo naša sposobnost razmišljanja zelo omejena.
6. Kako so nastali razni jeziki in kdaj?
6 Po ustvaritvi Adama je vse človeštvo preko osemnajst stoletij govorilo jezik, ki ga je Bog v začetku podaril prvemu človeku (1. Moj. 11:1). Danes se po vsem svetu govori skoraj 3000 jezikov in še številna krajevna narečja. Kako to pojasniti? Biblija poroča, da so si ljudje po potopu hoteli narediti ime in so gradili v dolini Sinear mesto s stolpom, čigar vrh naj bi segal do neba. Stolp bi bil verjetno služil za središče krivega oboževanja, to delo je bilo v nasprotju z nalogo, ki jo je Jehova dal Noetu in njegovim trem poročenim sinovom, namreč, da naj se množijo in napolnijo Zemljo. Zato je Jehova rekel: »Ljudstvo je eno in vsem je edina govorica in to je samo začetek njih dela... Pojdimo doli in zmešajmo jim tam njih govorico, da ne bodo umeli drug drugega govorice ... Zato so imenovali ime njegovo (mesta) Babel, ker je tam Jehova zmedel vse zemlje govorico in odtod jih je Jehova razkropil po vsej zemlji« — 1. Moj. 11:6, 7, 9.
7. a) Kaj je mišljeno z izrazom »jezikovne skupine? b) Koliko narodnostnih in koliko jezikovnih skupin se je razširilo iz Babilona?
7 Kako je Bog povzročil, da ljudje, ki so do takrat govorili hebrejsko, nenadoma tega jezika niso več razumeli, kar je vsekakor pripeljalo do raznih jezikovnih skupin? Najverjetneje se je to zgodilo tako, da jim je bil prejšnji jezik izbrisan iz spomina in nadomeščen z novim besednim zakladom in novo slovnico. Jezikoslovci priznavajo obstoj raznih jezikovnih družin. Nobenih dokazov pa ni, da potekajo vsi iz prvotnega Adamovega jezika ali da gre za hebrejska narečja. Nasprotno, ti potekajo iz raznih jezikov, ki so nastali v Babilonu. Vsak jezik ima lasten besedni zaklad in svoj poseben način oblikovanja misli. Ljudje torej mislijo po raznih jezikovnih vzorcih, ki so, na primer, odvisni od slovnice in besednih končnic. Zato se v 1. Mojzesovi 10. poglavje govori o sedemdesetih narodnostnih skupinah, ki so potekale od Noeta in o jezikih, ki jim jih je dal Bog v Babilonu: »Od teh je prišla razdelitev otokov narodov po njih deželah, vsakemu po njegovem jeziku, po njih rodovinah v njih narodih« — 1. Moj. 10:5, 20, 31.
8. Kaj so glede jezikov ugotovili raziskovalci?
8 Mnogi faktorji, na primer, zemljepisne meje, velika oddaljenost, stik s pripadniki drugih narodov in osvajanja, so v teku časa vplivali na razvoj narečij in celo novih jezikov, sorodnih s prvobitnimi jeziki. Neglede na hebrejščino lahko vsem jezikovnim skupinam ali družinam sledimo k zibelki novih jezikov, v dolino Sinear. Jezikoslovec, Sir Henry Rawlinson piše: »Če bi se pustili voditi samo vejam jezikovnih smeri, ne da bi upoštevali biblijsko poročilo, bi vendarle prišli do zaključka, da je središče v dolini Sinear, od koder so se te različne smeri širile kakor žarki.« Prav tako je zanimivo omeniti, da od Boga prihajajoči jeziki niso bili enostavni in primitivni, temveč so bili, kakor poroča dnevnik Science News Letter, mnogo bolj komplicirani od današnjih evropskih jezikov. Ali bi bilo to mogoče, če bi se jeziki razvili iz živalskih glasov, kruljenja in renčanja?
9. Kakšno sposobnost ima v zvezi z jezikom človek, kakor izhaja iz Biblije?
9 Narečja ali dialekti, ki so danes znotraj jezikovnih družin, se lahko povežejo s sposobnostjo, ki jo je Jehova glede jezikov podaril človeku. Kakor je bil Adam sposoben svojemu besednemu zakladu dodajati nadaljnje besede, tako lahko tudi njegovi potomci obogatijo svoj besedni zaklad in se seveda tudi naučijo novih jezikov. Abraham očitno ni imel nobenih težav v razgovoru s prebivalci Kanaana, ker se ne omenja, da je bil potreben kakšen prevajalec (1. Moj. 23:7-15). Verjetno je govoril akadsko, jezik področja, kamor se je priselil. Iz biblijskega poročila je prav tako mogoče izvedeti, da se je pozneje Jožef, — verjetno, ko je kot suženj delal v hiši Potifarja v Egiptu, — naučil egipčanskega jezika, tako da se je lahko neprisiljeno pogovarjal s faraonom. Da ga njegovi hebrejski bratje ne bi prehitro spoznali, je z njimi govoril po prevajalcu — 1. Moj. 42:23.
10. Kako in kdaj je Jehova dokazal, kaj lahko stori z jezikom?
10 Ob Binkoštih leta 33. n. št. je Jehova ponovno na presenetljiv način dokazal, kaj ON lahko stori z jezikom; ko je s svetim Duhom povzročil, da so pričeli prvi kristjani v Jeruzalemu nenadoma govoriti jezike, ki jih prej niso znali. Namesto da bi Jezusovim učencem izbrisal iz miselnega sistema njihov materin jezik, kakor je to naredil pri prebivalcih Babilona, je njihovo znanje jezikov razširil. V tem primeru dar govorjenja nekega drugega jezika ni služil za to, da se ljudi odvrne od napačnih namenov, temveč je doprineslo k širjenju pravega oboževanja in k seznanjanju Stvarnika z ljudmi, ki so govorili najrazličnejše jezike (Dej. ap. 2:1-11). Čeprav niso vsi tisti, ki so ob Binkoštih sprejeli pravo oboževanje, govorili isti jezik, so bili vendarle med seboj povezani z združujočo močjo spoznanja Božjega namena.
ZDRUŽUJOČA MOČ RESNICE
11. Kakšen dvojni učinek je imel ob Binkoštih na učence Božji Duh?
11 Jezus je vnaprej rekel apostolom: »Tolažnik pa, sveti Duh, ki ga pošlje oče v imenu mojem, on vas bo vse učil in vas spominjal vsega, kar sem vam povedal« (Jan. 14:26). Apostol Peter je dal pod vodstvom svetega Duha ob Binkoštih temeljito pričevanje o Jehovinem namenu, nakar se je krstilo okoli tri tisoč novih pripadnikov krščanske vere. Bogaboječi Židje, ki so prišli iz najmanj petnajstih dežel v Jeruzalem, so se čudili, ko so slišali, da teh sto dvajset učencev govori jezike njihovih dežel. Govorili so: »Glej, niso li vsi ti, ki govore, Galilejci? In kako mi slišimo vsak svoj jezik, ki smo se v njem rodili? ... Slišimo, da nam govore v naših jezikih velika dela Božja« — Dej. ap. 2:7, 8, 11, 41.
12. O čem je pričal Peter in s kakšnim uspehom?
12 Peter je v hebrejščini nato pojasnil ta presenetljivi dogodek, ko je navedel prerokbo Joela o izlitju Božjega Duha. Neposredno je pokazal Jehovino pot rešitve, sklicujoč se na besede preroka, po katerih se bo »v poslednjih dneh rešil vsak, ki bo klical Jehovino ime«. Pozornost poslušalcev je usmeril na Jezusova mogočna dela, na njegovo smrt, na njegovo čudovito vstajenje, opozarjajoč na vzvišeni položaj Jehove, najvišjega Suverena. Davidove besede je uporabil za Jezusa: »Gledal sem Jehovo pred seboj, ker je na desnici moji, da ne omahnem.« Ta krepka vest je spodbudila tisoče, da si osvojijo biblijsko upanje, ki je bilo pojasnjeno njim in njihovim otrokom, čeprav so zato morali pozneje prenašati nasprotovanja in preganjanja — Dej. ap. 2:17, 21, 25; Joel 2:32.
13. V koliko se je krščanstvo pokazalo kot združujoča moč?
13 Presenetljivo je bilo združujoče delovanje vesti, ki je bila takrat objavljena. Pripadniki najrazličnejših narodov so bili združeni in povezani z vero. Pavel je pozneje pisal: »Zakaj vsi ste sinovi Božji po veri, v Kristusu Jezusu... Ni tu Juda, ne Grka, ni tu sužnja, ne svobodnega, ni tu moškega, ne ženske: zakaj vi vsi ste eden v Kristusu Jezusu« (Gal. 3:26, 28). Oni so sicer res govorili različne jezike, toda vest je bila ista. Pavel je opomnil grške brate v Korintu, naj »eno govore« in naj bodo »popolnoma složni v enem umu in v eni misli« — 1. Kor. 1:10.
14. Kako naj bi po Davidovih in Pavlovih besedah uporabljali naš jezik?
14 Jezus in njegovi prvi učenci so bili najprej zainteresirani za to, da uporabijo svoj jezik v slavo svojega Stvarnika. Imeli so enako stališče kot David, ko je molil: »Jehova, odpri moje ustne, in usta moja bodo oznanjala hvalo tvojo« (Ps. 51:5). Ko so poglavarji ljudstva prepovedali učencem oznanjevanje, so jim ti odgovorili: »Ne moremo namreč, da ne bi govorili tega, kar smo videli in slišali« (Dej. ap. 4:20). Ne samo, ko so govorili o Božjem namenu, temveč tudi v ostalih razgovorih so dokazovali, da so želeli pravilno uporabljati svoj govor. Pavel je resno opomnil skupščino v Efezu: »Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust, ampak, če je katera dobra za napredek, kjer je treba, da da milost poslušalcem« — Efež. 4:29.
15. Kakšno obljubo lahko najdemo v Zefan. 3:9 in zakaj je važna za nas?
15 Ali lahko dar govora, ki nam ga je dal Jehova, tudi danes uporabljamo na podoben način? Vsekakor, a v prerokbi Zefanije je tudi napovedano, da se bo tako dogajalo. Iz povezanosti izhaja, da bo Jehova v skladu s svojo odločitvijo zbral narode in na nje izlil svojo jezo. Ali bo kdo ubežal tej sodni odločitvi in Jehovinemu srdu? Iz njegove preroške zagotovitve vidimo, da lahko uživamo njegovo milost: »Kajti takrat (v času »poslednjih dni«) izpremenim narodom jezik v čisti jezik, da bi vsi klicali ime Jehovino in mu služili ramo ob rami.« Če ne bi bilo možnosti govoriti čist jezik in klicati Jehovino ime, kakor je pojasnil Peter, tedaj ne bi bilo mogoče ubežati kazni, ki jo je Jehova najavil vsem narodom. Toda Joel nam zagotavlja, da bodo »rešeni«, »kakor je govoril Jehova in med preostalimi, ki jih pokliče Jehova« — Zefan. 3:8, 9; Joel 2:32.
16. a) Kako se lahko naučimo »čistega jezika«? b) Kaj pokaže, da ga navidezno krščanstvo ne obvlada?
16 Ali si se naučil »čistega jezika«, ki je neobhodno potreben, če hočeš preživeti? Kakor ima vsak jezik določen besedni vzorec in lastno slovnico, tako ima tudi resnica, ki je v Božji besedi, Bibliji in katero nam danes, v »poslednjih dneh«, Bog pomaga razumeti, svoj vzorec (notranjo harmonijo), ki ga lahko spoznamo. Ta vzorec ima osnovo na temi o pravičnem Božjem kraljestvu. Ko spoznamo ta »vzor zdravih besed«, kakor ga imenuje Pavel, pridemo do točnega spoznanja Biblije in tedaj lahko brez nadaljnjega govorimo ta »čisti jezik« ,brez napačnih poudarkov‘ oziroma ga ne kvarimo več z »nezdravimi« nauki ali zmotami (2. Tim. 1:13; 2. Petr. 3:16). Da se navidezno krščanstvo ni naučilo tega čistega jezika, se lahko spozna iz zmedene mešanice biblijskih in filozofskih »narečij«, ki jih govori. Pripadniki znanih cerkva navideznega krščanstva ne priznajo niti »Jehovinega imena«, temveč mu dajejo le nejasno označbo »gospod« (2. Petr. 2:1; Mat. 7:15-23).
17. Zakaj je ta jezik »čist« in koliko ljudi ga govori?
17 Kako srečni smo lahko, da ima danes Jehova na vsej Zemlji zveste priče (preko 2 milijona v več kot dvesto deželah), ki radostno in s pripravljenostjo kličejo njegovo ime in mu služijo z »ramo ob rami«, čeprav so iz najrazličnejših narodov in ras ter govorijo različne jezike! Kakor pravi kristjani so tudi oni povezani v čistem oboževanju v slavo Jehovi. Neglede na to, kateri prevod Biblije uporabljajo, — danes je v celoti ali delno prevedena v 1526 jezikov, — vendarle enako govorijo o njenih temeljnih naukih. Tako torej njihov jezik ni »čist« samo zato, ker je sprejemljiv pri bogaboječih ljudeh, temveč tudi zato, ker omogoča nepopačeno pojasnjevanje Jehovinega namena — Jan. 8:42-47; Jak. 3:10, 11.
18. Kaj se mora zgoditi v našem času po prerokbi Zaharije — razen dela, na katero se sklicuje poročilo iz Dej. ap. 15:14?
18 Zaharija je napovedal, kakšno moč bo imelo srčno govorjenje resnice, ko je rekel: »Tiste dni zgrabi deset mož iz vseh jezikov poganskih narodov, zgrabijo, pravim, rob suknje judovskega moža in poreko: Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami« (Zah. 8:23). Ali si se tudi ti priključil tistim, ki jih je Jehova vzel iz vseh narodov za ljudstvo svojega imena? Nujno potrebno je, da to storiš — Dej. ap. 15:14.
19. Kako nam postane »čisti jezik« razumljiv?
19 Učenje nekega jezika, tudi »čistega jezika« zahteva napor. Preden lahko govorimo jezik, ki ugaja našemu Stvarniku, ga moramo spoznati. Kakor pri učenju nekega novega jezika nam tudi pri učenju »čistega jezika« postajajo postopoma znani mnogi izrazi, ki so nam bili prej tuji. Tako spoznamo, kaj je dejansko Božje kraljestvo, slišimo za »veliko množico«, ki služi Jehovi v »poslednjih dneh«, in poučeni smo o prihajajočem uničenju »Babilona velikega«, ki bo neposredno pred uničenjem preostalega sodobnega svetovnega »sestava stvari« v »Harmagedonu«. Jehova nas opominja tudi pred prihajajočim napadom »Goga iz Magoga«. Ni treba, da smo malodušni, če v začetku težje razumemo nekatere globoke duhovne resnice. Prvi Jezusovi učenci in nasledniki so jasno razumeli njegov namen šele ob Binkoštih, po izlitju Jehovinega svetega Duha. Danes dosežemo razumevanje Jehovinega namena po Jehovinem Duhu, ki počiva na razredu »zvestega in modrega hlapca«, o čemer govorimo tudi z drugimi — Mat. 24:45—47.
20. Kaj vse vključuje izgovarjanje »čistega jezika«?
20 Takšno boljše razumevanje Jehovine besede in našega odnosa do njega nas spodbuja, da »upamo v ime Jehovino«. To povzroči, da pričakujemo od bodočnosti nekaj drugega, kakor do sedaj, kar pomeni, da ne upamo več v stvari tega sveta, temveč v Jehovino kraljestvo. To razumevanje nas prav tako spodbuja, da govorimo še z drugimi o tem čudovitem upanju. Pomaga nam spoznati, da morajo tisti, ki govorijo »čist jezik«, tudi temu odgovarjajoče živeti. »Ostanki Izraelovi ne bodo delali krivice, ne govorili laži in v njih ustih ne bo prevarljivega jezika« (Zefan. 3:12, 13). Ali ni radostno sodelovati v poučevanju drugih, skupaj z 2,000.000 kristjanov, ki so se že naučili »čistega jezika«! Le točno spoznanje resnice, ki jo danes razodeva Jehova po svoji organizaciji, lahko združi ljudi, ki pripadajo najrazličnejšim narodom in govorijo mnogovrstne jezike, da delujejo z »ramo ob rami za vero dobre vesti« — Fil. 1:27, 28.
NASPROTOVANJE »ČISTEMU JEZIKU«
21. Kako so Jezusovi učenci reagirali na trud, da se njihovo delo oznanjevanja prekine?
21 Ker je Jezus naletel pri nasprotnikih resnice na odpor, morajo tudi njegovi nasledniki danes računati s tem (Jan. 15:20). Kako bomo reagirali? Ne pozabimo, da se Peter in Janez nista pustila prestrašiti, ko so ju dali v zapor zaradi oznanjevanja vesele vesti o prihajajočih »časih poživljenja« od Jehove Boga, temveč sta že naslednji dan hrabro pričala pred religioznimi voditelji ljudstva. Celo takrat, ko so jima strogo zapretili, da naj o tem ničesar več ne govorita, sta rekla: »Ne moreva, namreč, da ne bi govorila tega, kar sva videla in slišala.« Da, prosila sta Jehovo, naj jima da moči, »da z vso srčnostjo govorita besedo tvojo« — Dej. ap. 3:11, 19; 4:20, 29.
22., 23. Kako je zgrešil trud, da se v Gabunu in Kamerunu prepove oznanjevanje?
22 Tudi v današnjem času se trudijo, da bi prekinili oznanjevanje dobre vesti. V nekem poročilu iz Gabuna (zahodna Afrika) je rečeno: »Čeprav je stanje še vedno zelo kritično, si bratje ne dajo vzeti poguma. Enostavno se učijo živeti v novih okoliščinah. Neki nadzornik je pojasnil: ,Jehova dokazuje svojo moč in on nas krepi v preganjanju. Iz naše slabosti smo izšli močni, a stanje neproduktivnosti se je umaknilo rodovitnosti. V šestih mesecih je prišlo v našo skupščino deset novih oznanjevalcev in v manj kot letu dni se je krstilo štirinajst oseb. Jehova je blagoslovil našo poslušnost do njega.«
23 Tudi v sosednjem Kamerunu so prijeli v njihovih stanovanjih enajst bratov in jih zaprli. V času aretacije ni bilo sestankov, niti niso drugim oznanjevali. Tri tedne so bili zaprti v majhni celici, kjer je bila vročina skoraj neznosna. Kljub temu so tam videli še nedotaknjeno področje dela in tako so ves dan dajali pričevanje. Ker so stalno prihajali novi zaporniki in drugi odhajali, so lahko govorili vedno z drugimi ljudmi, prav tako, kakor če bi bili svobodni in hodili od hiše do hiše. Ko je prispelo zadnje poročilo, je bil en brat še vedno v zaporu samo zato, ker so v njegovem stanovanju našli biblijske časopise. Ostalih deset, ki je bilo izpuščenih na svobodo, se je veselilo, da poznajo vest o Božjem kraljestvu in da so imeli priložnost o njej govoriti tudi z drugimi — 1. Tes. 2:1-4.
24. Kako »čisti jezik« deluje na Jehovine služabnike in kakšno upanje imajo?
24 Preganjeni ali ne, najvažnejše je, da svoj dar govora uporabljamo tako, da ugaja našemu Stvarniku. Ker poznamo čudovit Jehovin namen, imamo prednost, da to vest upanja in življenja prinesemo še drugim. Bodisi da smo šolani ali ne, Jehova nam pomaga, da lahko s pravicoljubnimi ljudmi govorimo o njegovem namenu. Čeprav Jehovini služabniki na vsem svetu govorijo najrazličnejše jezike, so vsi združeni s »čistim jezikom« biblijske resnice. Če smo zares hvaležni za dar govora, tedaj ga tudi mi želimo uporabljati v Jehovino slavo. Če tako delamo, lahko upamo, da bomo živeli pod vladavino Kristusovega kraljestva, kjer bo »vsak jezik javno pripoznaval, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta« (Fil. 2:11). Pametno je sklepati, da bodo takrat vsi verni ljudje združeni ne samo v čistem oboževanju, temveč tudi z blagoslovi skupnega jezika, ki ga bodo vsi razumeli. To jim bo omogočeno po vladavini kraljestva Jehove, velikega Ustvarjalca jezikov.