Naše duhovno zdravje in »ledvice«
1. Zakaj smo lahko veseli pravilnega delovanja naših ledvic?
NAŠE telesno zdravje je zelo odvisno od stanja naših ledvic. Čim dalj živimo, tem bolj se tega zavedamo. Ledvice se lahko v našem telesu javljajo z močnimi bolečinami, ki nastanejo zaradi kakršnihkoli motenj v delovanju. Zato se lahko zgodi, da bomo težko vstali in hodili vzravnano. Kljub temu v interesu zdravja našega telesa ne bi radi izgubili nobene ledvice. Če bi bili obe resno poškodovani ali če bi izgubili obe ledvici, bi to pomenilo smrt. Kako veseli smo lahko, da imamo dve ledvici in da obe pravilno delujeta!
2. Zakaj je včasih priporočljiva preiskava ledvic in s kakšnim zdravjem povezuje Biblija ledvice?
2 Če gremo k zdravniku, bo morda odredil temeljito preiskavo delovanja naših ledvic. Za naše telesno dobro počutje sta pomembni, zato je potrebna preiskava njunega delovanja. Zdravstvo to ve, vse odkar mu je znana anatomska izgradnja človeškega telesa. Pred davnim časom je zapisal znanstveno misleči kralj več modrih pregovorov. Seveda je govoril tudi o srcu, jetrih, ledvicah in kosteh. Pojasnil je: »Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost (ljubosumnost, NS) pa je gniloba v kosteh« (Preg. 14:30). Govoril je tudi o tem, da lahko imamo v ledvicah občutek veselja (Preg. 23:16). Že v starem času ledvice niso bile povezane samo s telesnim dobrim počutjem, temveč tudi z duhovnim. Ker je duhovno dobro počutje važnejše od telesnega, zasluži, da ga ščitimo.
3. Kateri čudež človeškega telesa omenja psalmist iz hvaležnosti do Stvarnika v Psalmu 139:12—14?
3 Ledvice prištevamo k čudežem človeškega telesa. Kralj David iz Jeruzalema jih je izrecno omenil v pesmi, ki jo je spesnil. Iz hvaležnosti do Stvarnika je rekel: »Tudi teme ti ne morejo ničesar omračiti, noč ti je svetla kakor dan, temina ti je kakor luč. Zakaj ti si imel v lasti ledvice moje, stkal si me v telesu matere moje. Hvalim te, ker sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja« (Ps. 139:12—14).
4. Kaj je hotel psalmist David poudariti, ko je omenil ledvice?
4 Zakaj je kralj David posebej omenil ledvice? Ker jih je hotel poudariti. Poudaril je, kako globoko lahko prodre Jehovin duh in vid, namreč do šeola, splošnega groba človeštva. Bog lahko vidi tudi globoko v človeško telo, do ledvic, ki ležijo pod srcem in prepono na hrbtišču. Ko je Bog oblikoval zarodek in je bil ta zaščiten v telesu Davidove matere, je lahko videl te globoko ležeče organe. Njegov pogled ali ustvarjalni duh nič ne ovira. Težko bolni Job je opozoril na globoko lego tega občutljivega organa, ko je rekel: »Obisti moje koprne v meni« (Job 19:27).
5. a) S čim je globina ledvic, skrita človeškim očem, še bolj poudarjena? b) Zakaj ledvice niso bile nepomembni sestavni del žrtev, darovanih Bogu v starem času?
5 Mislimo tudi na to, da so ledvice, primerno velikosti človeka, obdane z vsaj en centimeter debelim slojem maščobe, ali več. To le še poudari globino lege tega človeškim očem skritega organa. Ker so ledvice pokrite z debelim slojem maščobe, so bile posebno dragocen sestavni del živalskih žrtev, ki jih je v starem času darovalo Jehovi njegovo ljudstvo. V poročilu na primer beremo o prvih živalskih žrtvah, ki jih je daroval Adamov sin Abel, Kajnov brat. Daroval je namreč »od prvencev črede svoje in od njih tolšče« (1. Moj. 4:4). To je vključevalo ledvice. Tudi v zvezi z žrtvami, ki so jih Izraelci darovali Jehovi, so večkrat omenjeni »obe ledvici in tolst, ki je na njiju« (3. Mojz. 3:4, 10, 15; 4:9; 7:4; 8:16). Maščoba z ledvic je dobro gorela in proizvedla prijeten duh. Ledvice torej niso bile nepomembni sestavni del žrtev, darovanih Bogu.
6. Katere organe vključuje v Rimljanih 12:1 omenjena žrtev kristjanov?
6 V listu Rimljanom 12:1 je apostol Pavel opomnil kristjane, ki so bili deležni Božjega prisrčnega usmiljenja, da »podajo svoja telesa za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu«. Takšna žrtev vključuje tudi ledvice in srce. Ti kristjani so pravilno dali svoja srca in ledvice v službo Bogu.
SRCE IN LEDVICE, V BIBLIJI POVEZANI
7., 8. Kako reakcija ledvic vpliva na srce?
7 V Bibliji so srce in ledvice vedno povezani skupaj. To pokaže, da so ti organi tudi v človeškem telesu med seboj povezani.
8 Kako dobro deluje srce, se lahko spozna po delovanju ledvic, ki pokažejo, če je krvni obtok v redu. Vemo, da imajo ledvice kot izločilni organ važno nalogo pri čiščenju krvi. Če smo pod čustvenim pritiskom, ledvice reagirajo tako, da proizvajajo hormone, ki zožujejo žile. Tako krvni pritisk raste in srce bije hitreje. Tudi v duhovnem pogledu Biblija povezuje srce in ledvice.
9. Kot kdo bo Jehova preiskal naše ledvice in kakšni življenjski izgledi so odvisni od preiskave?
9 Primer za to je v Jeremiji 17:10, kjer beremo: »Jaz Jehova preiskujem srce in preizkušam ledvice, da dam vsakemu po potih njegovih, po sadu dejanj njegovih.« Jehova ne dela takšne preiskave kot zdravnik, temveč kot sodnik. Ne preiskuje samo fizičnega stanje ledvic, temveč moralno in duhovno stanje, ki je povezano s temi telesnimi organi. Tako razumemo besede iz Psalma 7:9, kjer beremo: »Preiskuješ srca in ledvice, Bog pravični.« Kakor je naše telesno življenje v veliki odvisnosti od stanja naših ledvic, prav tako je naše večno življenje v bližajočem se Božjem Kraljestvu, ki prinaša pravičnost, mir in popolno telesno zdravje, odvisno od tega, kaj o nas Bogu, Sodniku, pokažejo srce in naše ledvice. Kaj bo dal vsakemu od nas na osnovi našega življenja? Kakšna bo žetev naših postopkov, po katerih bo presodil, kaj zaslužimo? Bo to uničenje ali večno življenje?
10. S čim je Jeremija primerjal Jehovo, ko je postal Izraelu sovražnik, in kaj je povzročila rana v ledvicah?
10 Ne želimo, da bi Bog Jehova postal naš sovražnik (Jak. 4:4; Iza. 63:10). Starim Izraelcem se je to zgodilo. Prerok Jeremija je pisal tako, kot da je on ponazarjal ves izraelski narod v času razrušenja Jeruzalema po babilonskih četah leta 607 pr. n, št. Jehovo je primerjal z lokostrelcem v vojni in napisal: »Napel je lok svoj (da bi ga uporabil) in me je postavil pšici svoji za cilj. V ledvice moje (ko je zatem streljal) je izpustil tula svojega strelice« (Jer. Žal. 3:12, 13). Puščice z zazobkom, izstreljene na ubežnika, so se zarile globoko v ledvice; za bežečega so pomenile smrt. Takšna smrtna rana ljudstva, ki je bilo ponazorjeno z Jeremijem, je pomenila smrt kraljestva Jude kot neodvisnega naroda z Davidovim kraljem v Jeruzalemu. Kako žalostno!
11. Preiskavo katerih organov ne smemo jemati prelahko, če hočemo uiti Jehovinim puščicam v prihajajoči »veliki stiski«?
11 Danes živimo v »zadnjih dnevih« krščanstva, ki je bilo predslikano z nezvestim Jeruzalemom in kraljestvom Jude. Da bi se izognili Jehovinim puščicam v prihajajoči »veliki stiski«, moramo paziti na svoje »ledvice«. Jehovino preiskavo ali pregled teh življenjsko važnih organov moramo jemati resno. Kaj bo ugotovil globoko v naši notranjosti, takorekoč v ledvicah, glede na naše moralno in duhovno stanje? Je slabo, ali pa sestavlja za nas ugodne pogoje za to, da bi lahko dosegli večno življenje? Ohraniti bi morali zdravje naših ledvic — slikovito rečeno sedež tega, kar v resnici smo. Zato moramo paziti, kaj jemo in kaj pijemo. To ne velja samo za dobesedne ledvice, temveč tudi v duhovnem pogledu.
12., 13. a) Kaj pije krščanska skupščina in s kakšnim rezultatom? b) K uživanju kakšne pijače je spodbudil apostol Peter kristjane v Mali Aziji?
12 V 1. Korinčanih 12:13 beremo: »Z enim duhom namreč smo mi vsi krščeni v eno telo, bodisi Judje ali Grki, bodisi sužnji ali svobodniki, in vsi smo napojeni enega duha.«
13 Ta »en duh« je Božji duh. Spodbujeni smo, da molimo zanj, da bi ga dobili v potrebni meri (Luk. 11:13). Če vsi člani krščanske skupščine pijejo tega »enega duha«, je zagotovljena harmonija in enotnost skupščine pod Jezusom Kristusom, njenim Poglavarjem. Ta duh nas osveži kot pijača (Rimlj. 12:11). Kristjanom v Mali Aziji je pisal apostol Peter: »Hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje, da po njem rastete v zveličanje« (1. Petr. 2:2). Večji otroci se pozneje seveda odvajajo mleka in pričnejo uživati gostejšo hrano (Hebr. 5:14).
14. Kako moramo odrasti, da bi dobili večno življenje, in s čim?
14 Za večno rešitev moramo doseči krščansko zrelost in odraslost. Zato se moramo hraniti iz vse Božje besede in se ne smemo omejiti samo na osnovne biblijske nauke. V naši hrani morajo biti tudi težavnejši nauki Biblije, njeni nasveti, opomini in navodila odraslim kristjanom. Vse to bo koristilo najgloblji notranjosti našega krščanskega bistva. Kralj David se je skliceval na takšen Božji nasvet, ko je pisal: »Merilne vrvi so mi padle v prekrasnih krajih, res, dobil sem prelepo dediščino. Slavil bom Jehovo, ki mi je dobro svetoval; tudi ponoči me poučujejo obisti moje« (Ps. 16:6, 7).
15. Kako globoko je prodrl Jehovin »nasvet« v Davidovo notranjost in kaj ga je ponoči, kot je rekel, grajalo?
15 Ugotavljamo, da je psalmist David preskočil srce in omenil, kar je še globlje, ledvice. Dobesedne ledvice niso grajale Davida. To je storil »nasvet«, ki ga je dal Bog. Toda ta Božji »nasvet« je zajel Davidovo bistvo, segel je v globino osebnosti Davidovega bistva kot Jehovinega oboževalca. Ker je David »nasvet« tako globoko sprejel, je ostal tam. Ker je bil »nasvet« v njegovi notranjosti globoko ukoreninjen, je postal Davidov sestavni del. Drugi ljudje ga niso mogli iztrgati ali odstraniti.
16. Zakaj je bil David lahko ponoči« pokaran in kako?
16 Ker se je »nasvet« globoko ukoreninil, je bil primerjan z »ledvicami«. Gledano tako, so Davida lahko ledvice karale, svarile in lahko so mu pokazale boljšo pot ali pravilno rešitev. Kadar je ponoči buden ležal na svojem ležišču, je bil lahko na ta način pokaran, ker je bil sam s svojimi mislimi; in Božji duh mu je lahko priklical v spomin nasvet, ki mu ga je Jehova dal čez dan. Tako se je lahko David videl takšnega, kakršen je v resnici bil.
17. Kaj ponazarjajo ledvice in kaj zato Jehova vidi, če jih pogleda?
17 Medtem ko je »srce« sedež nagibov in nagnjenj, predstavljajo »ledvice« sedež nečesa osebnega. Česa? Človekovo pravo osebnost. Osebnost človeka vpliva na njegove nagibe. Če pogleda zato Bog ta sedež osebnosti, vidi »resnično osnovno obnašanje človeka«. Zato »ledvice«, slikovito govoreče, vplivajo tudi na »srce«. Če sprejmemo vase Jehovin »nasvet«, in ga odkritosrčno uporabljamo na naši osebnosti, koristimo svojemu duhovnemu zdravju. Očiščeni smo, da bi bili »pristni«.
18., 19. a) Zakaj se zdimo morda ljudem drugačni kakor Bogu? b) Zakaj je bil Jehova daleč od ledvic določenih ljudi, čeprav je bil blizu njihovih ust?
18 Ljudje si lahko o nas naredijo določeno sliko, toda Bog, čigar preiskujoči pogled prodre skozi površino in okoliščine in preiskuje najgloblja mesta v nas, nas vidi, kakšni v resnici smo. Blaginja in družabni ugled ne pomenita vedno dober odnos z Bogom ali da smo z njim v prisrčni zaupnosti. Če ne pazimo, smo lahko podobni tistim Izraelcem, ki so navidez uživali Božjo milost in podporo, toda znotraj so bili odtujeni od njega. V Jeremiji 12:2 je o takih rečeno: »Sadil si jih (Bog), in so se tudi ukoreninili; rasto, pa tudi dajo sad. V njih ustih si blizu, a daleč od njih ledvic«
19 Če torej takšnim ljudem vse lepo in prijetno poteka, morda jemljejo Božjo besedo v usta in veliko govorijo o Bogu, toda globoko v svoji notranjosti — v svojem resničnem, skritem jazu — ni nobene tesne zveze z Bogom. V njihovem notranjem življenju ne igra v resnici nobene vloge. On je »daleč od njih ledvic«. Njegov »nasvet« ni bil ukoreninjen v njihovi notranjosti. Zato jih, kadar preganjajo kristjane, njihove »ledvice« ne karajo.
PREISKAVA IN PRAVILNA DIAGNOZA
20. Kaj bi morale delati naše ledvice, raje kot da postane naše srce zagrenjeno do Božje organizacije?
20 Naj vsi religiozni licemerji uspevajo v materialnem pogledu in v priljubljenosti, dokler jim Bog dopušča. Toda ne zavidajmo jim njihove blaginje in napredka v svetu. Višje cenimo duhovne stvari, stvari, ki resnično štejejo pri Bogu in pomenijo njegovo milost in priznanje. Nekoč je psalmist Asaf, glasbenik v templju, napačno sklepal. Napačno si je razlagal zunanji blišč in je zašel na duhovno stranpot. Rekel je: »Ko se mi je grenkobe napolnilo srce in me je bodlo v ledvicah mojih, tedaj sem bil brezpameten in nisem vedel ničesar, kakor živina sem bil pred teboj« (Ps. 73:21, 22). Bolje se je pustiti karati svojim ledvicam, kot globoko v sebi občutiti zbadajočo bolečino. Ne želimo, da bi naše srce postalo zagrenjeno do Božje vidne organizacije, kot da bi ona bila pokvarjena. Z Božjega gledišča ne želimo biti podobni nerazumnim živalim.
21. Kdo nas po 1. Petrovem 4:17 in Razodetju 2:23 preiskuje kot kristjane danes?
21 Zapomnimo si: Danes smo pod posebno preiskavo. Od ustanovitve krščanske skupščine ob binkoštih leta 33 n. št. — ko je pričela ta skupščina piti »enega duha« (izlitega Božjega duha) — preiskave ne opravlja samo Jehova (1. Petr. 4:17). Preiskuje nas tudi Jezus Kristus, imenovani Poglavar krščanske skupščine. V sporočilih, poslanih sedmim imenovanim skupščinam v Mali Aziji, je Jezus Kristus opominjajoče pojasnil: »In spoznajo vse skupščine, da sem jaz, ki preiskujem obisti in srca, in dam vam vsakemu po delih vaših« (Razod. 2:23).
22. a) Kaj je nakazano s tem, da so Jezusove oči »kakor plamen ognja«? b) Kaj nam zagotovi preiskava srca in ledvic po Jehovi in Jezusu Kristusu in k čemu nas to spodbuja?
22 Zato ne pozabimo: preiskujoči pogled Jezusa Kristusa prodira do našega srca, da, še globlje, vse do ledvic. V Razodetju 2:18 govori o svojih očeh, da so »kakor plamen ognja«, s čemer nakazuje, da razpolaga z odličnim vidom, jasnim pogledom, s katerim prodre do največjih globin. V tem pogledu je podoben Bogu Jehovi, ki »preiskuje srce in preizkuša ledvice« (Jer. 17:10). Zato vemo, da bodo vsi, ki svojo pravno zadevo predložijo Jehovi, pravično sojeni, ker ‚Jehova nad vojskami sodi pravično, preiskuje ledvice in srca‘ (Jer. 11:20). Če torej pošteno preiščemo nagibe svojega srca in pregledamo, kakšna krščanska oseba v resnici smo, lahko potolaženi svoj »pravni slučaj« predložimo Jehovi in čakamo, da nas bo kot Pravični branil.
23. Koga čakamo, da nas opraviči kot nedolžne, in kdaj?
23 Seveda ne želimo svoje opravičenje postaviti na prvo mesto, kot da je za nas največje važnosti. Raje kot da se sami opravičimo, želimo da nas opraviči pravični Sodnik, kakor je želel Job (Job 19:25—27). Če pa smo po natančni samopreiskavi na osnovi Božje besede prepričani o svoji nedolžnosti, lahko brez strahu, da nas bo kaj bremenilo, razložimo svoj »pravni slučaj« Bogu in čakamo na prihod njegovega »dne maščevanja«. Če imamo »čisto vest« v vsem, lahko rečemo najvišjemu Sodniku: »Jehova nad vojskami, ki izkušaš pravičnega, pregleduješ obisti in srce, vidim naj maščevanje tvoje nad njimi, ker sem tebi razodel pravdo svojo« (Jer. 20:11, 12). Na tisti »dan maščevanja« Jehovine puščice ne bodo zadele naših ledvic, temveč bodo zadele naše preganjalce in jim prizadele globoke, smrtne rane (Jer. 46:10; Jer. žal. 3:13).
24. Kakšno je stališče ljudi, ki ohranijo svojo čistost, do Jehovine preiskave, kakor je ponazoril David?
24 Kristjanom, ki ohranijo svojo čistost do Boga Jehove, je njegova preiskava dobrodošla. Za to prosijo kakor Psalmist David, ki je rekel: »Za sodnika mi bodi, Jehova, ker sem hodil v brezgrajnosti svoji; in v Jehovo sem upal, ne omahnem. Izkušaj me, Jehova, in preišči me, z ognjem preizkusi obisti moje in srce moje« (Ps. 26:1—3).
25. Za kaj je prosil David, ko je prosil Jehovo, da bi mu očistil ledvice, in s kakšnim zaupanjem?
25 David pa ni hodil samo v svoji čistosti, temveč istočasno tudi v Božji resnici. Tudi mi potrebujemo danes Božjo resnico, da bi lahko hodili v čistosti do njega. David ni le želel, da bi bil preiskan in preizkušen, temveč si je tudi želel, da bi bile njegove ledvice očiščene. Hotel je, da bi ga Bog kot osebo prav tako podvrgel ognjeni preizkušnji, kakor se zlato in srebro čisti v ognju. David je bil prepričan, da Jehova kljub temeljiti preiskavi v njem ne bo našel »žlindre«, ne nečistosti in ne duhovne bolezni. Bog pri njem ne bo odkril nobenih ledvičnih kamnov.
26. Za kaj lahko tudi mi danes, ki se držimo krščanske čistosti, prosimo Jehovo in s kakšnim zaupanjem?
26 Podobno lahko tudi mi danes, ki se odkritosrčno držimo svoje čistosti, Boga prosimo, da bi nas pravtako temeljito preiskal, kakor čistimo kovino v ognju. Zakaj? Ker lahko upamo, da s takšno globinsko preiskavo ne bo prišla na dan nobena »žlindra«, noben greh, ki bi dokazoval, da smo globoko v notranjosti pokvarjeni, onesnaženi in posvetni in da nam manjka krščanska čistost.
27. Katera ugotovitev, ko nas bo preiskal, bo v Jehovi zbudila globoko veselje?
27 Kaj torej ugotovi Jehova, če preišče danes naše »ledvice«? Upajmo, da duhovno zdravo stanje, kar zadeva našo resnično osebnost. To dokazuje, da smo modro postopali, kar nam gotovo prinese Jehovino priznanje. Jehova se nas bo tedaj globoko v sebi veselil. O sebi govori kot o očetu, ki ima ledvice in nam govori: »Sin moj, če je modro srce tvoje, veselilo se bo tudi moje srce, in radovale se bodo ledvice moje, ko bodo govorile ustne tvoje, kar je pošteno« (Preg. 23:15, 16).
28. Kako bomo pazili na to, da bomo kot oboževalci Jehove in Priče pristni, in kaj lahko upamo v pogledu izida preiskave?
28 Da bi razveselili našega nebeškega Očeta, želimo dati naša srca in naše ledvice v njegovo sveto službo. Kot njegovi oboževalci in Priče hočemo vse do globine naše osebnosti biti pristni. Tedaj nam pred njim ne bo treba skrivati nobenih skritih grehov (Ps. 19:12—14). Ne bomo se bali njegove končne preiskave, ne glede, kako globoka bi bila. Ker ne bomo imeli nobenih pomanjkljivosti, se bo Jehovina preiskava naših ledvic iztekla v našo večno korist. Radostno nam bo potrdil, da smo »čvrstega zdravja«.
[Slika na strani 21]
Ledvice ponazarjajo našo pravo osebnost, to, kar v resnici smo.