»Srce« v Božji besedi, Bibliji

NEDVOMNO poklanja človek srcu več pozornosti kot kateremukoli drugemu organu v telesu. Tudi v poeziji in v prozi se je veliko pisalo o srcu. Zato nas ne preseneča, da ima srce tudi v Božji besedi vidno vlogo. Dejansko se v njej omenja skoraj tisočkrat na ta ali oni način. Kaj razumemo pod besedo »srce«?

Ni nenavadno, da se v Bibliji ta beseda uporablja na več različnih načinov. Poglejmo, na primer, kako sta v Bibliji uporabljeni besedi »nebesa« in »duh«. Včasih »nebesa« pomenijo nebeški oblok ali ozračje nad Zemljo, kjer letajo ptice. (1. Mojzesova 1:26) Včasih pa »nebesa« pomenijo célo fizično vesolje z vidnimi in nevidnimi zvezdami. (Psalm 19:1) V 2. Petrovem 3:7 pa nebesa, kot izgleda, pomenijo politična nebesa. Včasih pa se beseda »nebesa« nanaša na samo prebivališče duhovnih stvarjenj, ki sestavljajo Jehovino organizacijo. (Razodetje 12:12) Gre lahko tudi za nebeško Kraljestvo, kot je to primer v 2. Petrovem 3:13.

Podobno je tudi z besedo »duh«. Včasih so Bog Jehova, Jezus Kristus in angeli označeni kot duhovna stvarjenja. (Janez 4:24; 1. Korinčanom 15:45; Hebrejcem 1:13, 14) Življenjska sila, ki žene vsa stvarjenja, je pravtako imenovana »duh«. (Propovednik 12:7) Včasih se tudi moč, ki vodi človekove nagibe, označuje kot »duh«, tako na primer v Pregovorih 25:28. Najčešče pa se to besedo »duh« ali »sveti duh« uporablja, ko se govori o Jehovini delujoči moči. (1. Mojzesova 1:2; Zaharija 4:6; Marko 13:11)

Kaj je torej »srce«? V 2. Mojzesovi 28:30 hebrejska beseda za »srce« pomeni dobesedni organ. Bog Jehova je v tem primeru zapovedal Aronu, naj nosi naprsnik za presojanje na srcu. Tu je bilo mišljeno dobesedno človeško srce. Očitno je treba dobesedno razumeti tudi besede iz Psalma 45:5: »Pšice tvoje so ostre, ... zasadé se sovražnikom kraljevim v srce.«

Zatem se z izrazom »srce« označuje središče kakšne stvari. V Ezekijelu 27:25—27 je trikrat zapisano »v srcu morja«, kar nedvomno pomeni sredi morja. Podobno je Jezus zase dejal, da bo v »srcu zemlje« (NS) tri dni in tri noči. (Matevž 12:40)

Srce se pravtako povezuje z našimi občutki radosti, žalosti ali potrtosti. V 1. Kraljev 8:66 beremo, da so bili vsi Izraelci ob posvetitvi Salomonovega templja »veseli in dobre volje zaradi vseh dobrot, ki jih je storil Jehova svojemu hlapcu Davidu in svojemu ljudstvu Izraelu«. V Nehemiji 2:2 pa piše, da je vprašal kralj Artakserks Nehemijo, zakaj je žalosten, ko vendar ni bolan. »To ni nič drugega nego bolečina v srcu«, je sklepal kralj.

Srce se povezuje tudi z našim razpoloženjem ali stališčem, lahko smo oholi, ponosni ali skromni in ponižni. V Pregovorih 16:5 piše: »Gnusoba je Jehovi vsak prevzetni v srcu.« Jezus pa je rekel kot piše v Matevžu 11:29: »Sem krotek in iz srca ponižen.«

Pravijo, da lastnosti, kot so dobrotljivost, hudobnost in podlost stanujejo v srcu. V Jeremiji 7:24 beremo na primer, da so Izraelci »hodili po lastnih sklepih, po trmi hudobnega srca svojega«. V Matevžu 12:35 je Jezus pokazal, da se lahko v srcu najde dobre in zle stvari.

Vera je povezana s srcem, ker je pisal Pavel v Rimljanom 10:10: »S srcem se namreč veruje za pravičnost, a z usti se javno izjavlja za rešitev (NS).«

Srce je sedež pobud. V 2. Mojzesovi 35:21 se poroča, da je »vsakdo, kogarkoli je sililo srce njegovo« prišel in prinesel darove za shodni šotor. Po listu Hebrejcem 4:12, 13 je Jehovina beseda ostra kakor meč in sposobna »oceniti misli in namere srca« (NS). Da, človekovo srce je sedež pobud in vpliva na razum dobro ali slabo. V 2. Mojzesovi 31:6 najdemo primer za to, kako je srce navedlo Božje služabnike, da so modro delali. »In modrost sem dal v srce vsem, ki so modrega srca, da delajo vse, kar sem ti zapovedal.«

Predvsem pa sta s srcem povezana občutka — ljubezen in sovraštvo. Izraelcem je bilo zapovedano: »Brata svojega ne sovraži v srcu svojem.« (3. Mojzesova 19:17) Beremo tudi, da so Egipčani s srcem sovražili Izraelce. (Psalm 105:25) Pavel je, nasprotno, pisal: »Namen zapovedi pa je ljubezen iz čistega srca.« (1. Timoteju 1:5) Peter pa nam svetuje: »Ker ste očistili svoje duše v pokorščini resnice ... ljubite se iz čistega srca med seboj iskreno. (1. Petrov 1:22)

Sveto pismo pravtako govori, da se v srcu hranijo dragocene izkušnje. Tako piše v Lukežu 2:51 o Mariji: »In mati njegova je hranila vse te besede (Jehovine) v srcu svojem.«

Kakšne različne vloge in sposobnosti se pripisujejo srcu! Je mogoče, da je vse to v dobesednem srcu? Težko, da bi bilo drugače. To se opazi v jezikih, ki delajo jasno razliko med dobesednim in simboličnim srcem. Kitajci in Japonci na primer uporabljajo za dobesedno srce, »srce-organ« dve pisni označbi. Toda kadar mislijo na lastnosti, ki izhajajo iz srca, uporabljajo samo prvo označbo — skupaj z drugimi elementi, kar postane zatem del bolj zapletene pisne označbe, na primer pri besedah: ljubezen, sovraštvo, namere in vztrajnost. (Glej okvir.) Tako se jasno razlikuje telesni organ od nagibov in občutkov nekega človeka, čeprav med njimi še vedno obstaja povezava.

Jasneje bomo razumeli, če upoštevamo, kako Sveto pismo omenja druge telesne organe. V Hebrejskih spisih, v glavnem v Pentateuhu, so več kot dvajsetkrat omenjene dobesedne ledvice. Večkrat beremo o ‚obeh ledvicah s tolstjo‘ (maščobo) v zvezi z živalskimi žrtvami, ki so bile predpisane po Zakonu. (2. Mojzesova 29:13, 22; 3. Mojzesova 3:4, 10, 15; 4:9; 7:4) Ni dvoma, da je šlo tu za dobesedne ledvice. Pravtako je psalmist David nedvomno mislil na dobesedne ledvice, ko je pisal: »Ti si namreč moje ledvice naredil, me stkal v telesu moje matere.« (Psalm 139:13, EI)

Ali je prerok Jeremija mislil na dobesedne ledvice, ko je rekel, kar je zapisano v Jeremiji 11:20, da Jehova »preiskuje ledvice in srca«? Je tudi David mislil dobesedne ledvice, ko je rekel: »Tudi ponoči me poučujejo (opominjajo, NS) obisti moje?« (Psalm 16:7) Dobesedne ledvice nas gotovo ne karajo. Kaj je torej mislil s tem? To vprašanje je pojasnil Jeremija v 12:2. Takole piše: »Sadil si jih, in so se tudi ukoreninili; rasto, pa tudi dajo sad. V njih ustih si blizu, a daleč od njih ledvic.« Mar te »ledvice« niso človekova najgloblja čustva? Ta stavek je kot izgleda analogen stavku v Izaiji 29:13, ki ga je citiral Jezus, zapisan pa je v Matevžu 15:7, 8: »Hinavci, dobro je o vas prerokoval Izaija, govoreč: ‚to ljudstvo me časti z ustnicami svojimi, njih srce pa je daleč od mene.‘« Jezus je nedvomno hotel s tem pokazati, kakšne vrste ljudje so bili pravzaprav ti zlobneži.

Za nadaljnji primer lahko vzamemo grško besedo za črevesje ali drobovino, splág’khna. V dobesednem smislu je mišljena v Dejanjih apostolov 1:18, kjer beremo o Judi: »Ta je torej pridobil njivo s plačilom svoje krivičnosti in se je, padši strmoglavo, po sredi razpočil in se je izsul ves drob njegov.« Ta grška beseda se v Krščanskih grških spisih pojavlja enajstkrat, toda samo na tem mestu pomeni dobesedno drobovje. V Lukežu 1:78 je ta beseda v naš jezik prevedena s »prisrčno«, v 2. Korinčanom 6:12; 7:15; Filipljanom 2:1; Kološanom 3:12 in Filemonu 7 pa s »srce«, »usmiljenje«, »ljubezen«. V 1. Mojzesovi 43:30 in 1. Kraljev 3:26 se pojavlja beseda ra.chamim’ — ustrezna hebrejska beseda. V angleškem prevodu Biblije Authorized Version je prevedena z »drob«, medtem ko se dejansko nanaša na »notranje občutke«, tako je prevedena v Novi svet prevodu.

Enako je s hebrejsko in grško besedo, ki sta v naši Bibliji prevedeni s »srce«. Toda samo nekajkrat je s tem mišljeno dobesedno srce, kot na primer v 2. Mojzesovi 28:30 in Psalmu 45:5. Na skoraj tisoč drugih mestih, kjer se v Bibliji pojavlja beseda »srce«, pa se očitno uporablja v simboličnem smislu. S tem ni rečeno, da med dobesednim in simboličnim srcem ni nobene zveze, temveč se misli na povezavo. Čustveni stres, na primer, lahko škodljivo deluje na fizično srce, povzroči bolezni in celo smrt. Toda očitno je, da se mora ločiti med srcem kot organom in simboličnim srcem. W. E. Vine je rekel: »S srcem se misli simbolično — na skrivne motive (osebnega) življenja.« (An Expository Dictionary of New Testament Words, zv. II., str. 206, 207.)

Iz vseh teh pojasnil je jasno, da so pisci Biblije s hebrejsko in grško besedo za »srce«, mislili na niz občutkov in lastnosti, ki sestavljajo notranjega človeka. Božja beseda nas opominja, da je važno, voditi računa o svojih zahtevah, hrepenenjih in pobudah in nam tako pomaga, da služimo Bogu z »nerazdeljenim srcem«. Opremi nas za vsako dobro delo. (1. Letopisi 28:9; 2. Timoteju 3:17) V Božji besedi je v tem pogledu mnogo dobrih nasvetov.

[Okvir na strani 6]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Kitajske pisne označbe, ki opisujejo srce

upoštevaj, kako se osnovna pisna označba pojavlja pri lastnostih, ki so povezane s srcem:

[Slika—kitajska pisna označba] srce; običajno simbolično

[Slika—kitajska pisna označba] srce dobesedni organ

[Slika—kitajska pisna označba] ljubezen

[Slika—kitajska pisna označba] sovraštvo

[Slika—kitajska pisna označba] odpuščanje

[Slika—kitajska pisna označba] žalost

[Slika—kitajska pisna označba] skrb

[Slika—kitajska pisna označba] namen

[Slika—kitajska pisna označba] jeza

[Slika—kitajska pisna označba] vztrajnost

[Slika na strani 5]

Srce se povezuje s sočutjem, stališčem, vero, nagibi in občutki.