Posvetovati se z najboljšim srčnim specialistom našega časa
»Preiskal si srce moje, pregledal me ponoči« (Ps. 17:3).
1. Zakaj je olajšanje, če strokovnjak ugotovi, da je srce v najodličnejšem stanju?
KAKŠNO olajšanje čuti nekdo, ki ga je preiskal specialist za srce in mu rekel, da je njegovo srce v odličnem stanju; če mu je zatrdil, da se mu ni treba bati, da bi mu odpovedalo srce in lahko upa na dolgo življenje. To je zlasti tolažilno v času, kakršen je naš, ko so srčne bolezni ubijalec številka 1 med vsemi raznimi boleznimi.
2. Zakaj je danes človeštvo dolžno zahvalo srčnim specialistom?
2 Danes je mnogo slavnih srčnih specialistov, s katerimi se posvetujejo bolniki. Ti zdravniki zdravijo različna srčna obolenja, operirajo srce in vstavljajo celo umetne srčne zaklopke. Vse to služi za ohranitev življenja ljudem z bolnim srcem. Zares smo tem izkušenim specialistom za srce dolžni zahvalo za njihovo odlično službo človeštvu.
3. Kakšno zmožnost ima človeško srce in kaj se specialistom za srce še ni posrečilo uresničiti?
3 Človeško srce ima značaj oziroma deluje kot trajna črpalka krvi. To je zdravnikom poznano. Kakšno mojstrsko delo bi vendar bilo, če bi srčni specialisti ugotovili, kako bi naše srce razgibali do popolne zmogljivosti, da bi lahko večno živeli v popolnem zdravju! Zdravniki sicer imajo obsežno znanje in veliko spretnost, toda takšno izredno delo se jim še ni posrečilo. Če tako gledamo, razumemo, da bi bilo zaman zanašati se, da bi specialisti za srce, ki so nepopolni ljudje, uresničili takšno delo.
4. Čigavo srce nosi rekord v dolgosti življenja in kakšna je danes življenjska doba ljudi po Mojzesovih besedah?
4 Drugače pa je s Stvarnikom srca. Ustvaril ga je s sposobnostjo, da v našem telesu večno poganja kri, ki ohranja naše življenje. Njemu gre čast za neizpodbiten rekord, da je človeško srce devetsto devetinšestdeset let opravljalo svojo življenjsko dolžnost. Tako dolgo je živel Metuzalem, Enohov sin. Bil je osmi od Adama, prvega človeka na Zemlji. Metuzalemovo srce drži rekord, ki kaže, kaj človeško srce v resnici zmore. Po poročilu prvega zgodovinarja Mojzesa, Amramovega sina, je ta dolgoživeči Metuzalem umrl leta 2370 pr. n. št. Od takrat je življenjska doba in življenjska sposobnost človeškega srca zelo oslabela. V večini naprednih dežel je danes povprečna življenjska doba moškega sedemdeset let. Tako ni izboljšanja v primerjavi s tistim, kar je ugotovil zgodovinski pisec Mojzes v svojem času: »Dnevi naših let — vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo« (Ps. 90:10).
5. Zakaj bi morali upoštevati predpise Stvarnika srca in od koga je med drugim odvisno, kako dolgo bije srce?
5 Kakor izumitelj ve vse o svojih izumih in zato lahko izda navodila za uporabo in vzdrževanje, ve tudi Stvarnik človeškega srca vse o njegovem mehanizmu in kaj nanj vpliva — bolje od kateregakoli anatoma ali kirurga. Zato bomo storili prav, če upoštevamo njegove predpise o tej važni mišici našega telesa. V precejšnji meri je odvisno od nas, lastnikov src, če bo naše srce večno delovalo ali ne. Možnost obstaja, danes pa je priložnost za to. Ker ima srce osrednji položaj v našem telesu, poznamo biblijske izraze kot je »srce morja« in »srce Zemlje« (2. Moj. 15:8; Mat. 12:40).
6., 7. a) Zakaj se pojavlja vprašanje, zakaj srce ne deluje večno? b) H komu se je najbolje obrniti s tem vprašanjem in zakaj?
6 Stvarnik moža in žene ve, kaj je danes »srce« problema. Sistem krvnega obtoka prvega človeka je tako ustvaril, da bi lahko večno deloval. Poskrbel je za vse pogoje. Zakaj pa ne deluje večno? Da bi spoznali razlog, se moramo pogovoriti s Stvarnikom, najboljšim specialistom za srce našega časa.
7 V svoji besedi, Bibliji, razločno pojasnjuje, zakaj umiramo. Biblija veliko govori o srcu; omenjeno je preko osemstokrat. Če se Bog tako nadrobno ukvarja s srcem, smo lahko prepričani, da to temo obvlada. Bolje od kateregakoli človeka, strokovnega zdravnika našega časa, nam lahko svetuje, kaj je potrebno, da se za naša srca ustvarjajo pogoji, da bi nam večno služila. Celo kralj David iz Jeruzalema, najvišji dostojanstvenik takratnega naroda, je prosil za potrebne preiskave. Zato mu je David rekel: »Preiskal si srce moje, pregledal me ponoči« (Ps. 17:3).
8. S kakšnim zaupanjem se lahko obrnemo k Bogu za preiskavo srca?
8 K temu najboljšemu specialistu za srce lahko pridemo z zaupanjem, da pozna vse posameznosti našega primera, čeprav ga sami ne moremo opisati z besedami. Dokaz so besede, zapisane v listu Rimljanom 8:27: »Ta pa, ki preiskuje srca, ve, kaj je misel duha.« Da, on čuti kaj mu želimo povedati z besedami, ko pridemo k njemu na preiskavo. Kdor je živel čisto življenje soglasno z Biblijo, se nima česa bati. Zato si je lahko psalmist izprosil preiskavo z besedami: »Preiskuj me, Bog mogočni, in spoznaj srce moje« (Ps. 139:23).
»NAGNJENJA ČLOVEŠKEGA SRCA«
9. Kakšna diagnoza srca je bila postavljena v 16. stoletju človeškega obstoja in čigava srca so po potopu še bíla?
9 Že na začetku človeške zgodovine je najboljši specialist za srce dal diagnozo človeškega srca. V šestem poglavju prve knjige Biblije beremo, v kakšnem moralnem stanju so bili ljudje v šestnajstem stoletju človeškega obstoja. Poročilo pravi: »Ko je torej videl Jehova, da se množi hudobnost človekova na Zemlji in da so vsi naklepi in misli srca njegovega samo hudo ves čas, je bilo žal Jehovi, da je naredil človeka na Zemlji, in bolelo ga je v srce« (1. Moj. 6:5, 6). Tukaj se govori o človeškem srcu in o Božjem srcu. Ker je Jehovo bolelo v njegovem srcu, je v letu Metuzalemove smrti povzročil vesoljni potop. Pri življenju je ohranil eno samo družino, namreč Noeta z njegovo ženo in njune tri sinove in tri snahe; osem človeških duš. Njihova srca so torej bila naprej. Čim so zapustili barko, ki je prenesla potop, so v oboževanje svojega nebeškega Zaščitnika skupno darovali žrtev Bogu Jehovi, in na nebu so videli mavrico, ki jim je obljubljala dobro. Kako je Jehova gledal na žrtev?
10., 11. a) Kaj je Jehova takrat rekel o človeškem srcu? b) Kako dolgo bodo bíla človeška srca, kakor je nakazal, in kje?
10 »In Jehova zaduha tisti duh prijetni, in reče Jehova v srcu svojem: ‚Ne bom več proklel zemlje zaradi človeka; zakaj misel srca človekovega je huda od mladosti njegove; in ne udarim več vsega, kar živi, kakor sem storil‘« (1. Moj. 8:21).
11 Nato je Jehova nakazal, da bo dobesedna zemlja večno obstajala. Večno bi naj tudi bíla človeška srca.
12. Zakaj je od takrat človeško srce nagnjeno k slabemu?
12 Zakaj je rekel Jehova po potopu leta 2369 pr. n. št., da je »misel srca človekovega huda od mladosti njegove«? Tako je zato, ker so ljudje to slabo nagnjenje srca podedovali od prvega človeka Adama, Evinega moža. Jehova je Adamu zapovedal: »Delaj mojo voljo in živel boš. Če boš neposlušen, boš umrl« (1. Moj. 2:15—17). Ko je bil Adam pozneje preizkušen, če ljubi svojega Stvarnika in mu je vdan, se je odločil, da bo ugajal svoji ženi, ko je obrnil svoje srce k hudemu, k neposlušnosti do Boga Jehove, svojega Darovalca življenja.
13. Kdaj je prenehalo biti Adamovo srce in kaj smo od njega podedovali?
13 Človek nikoli ni mogel odložiti tega slabega nagnjenja srca. Adam je moral sprejeti kazen, ker je namenoma grešil proti svojemu Stvarniku. Ko je bil star 930 let, je njegovo srce, ki je bilo ustvarjeno s sposobnostjo brez vsakih težav večno delati, prenehalo biti. Kri se ni več črpala skozi obtočni sistem, zato je Adam umrl. Toda pred svojo smrtjo je imel Adam mnogo sinov in hčera, ki so se med seboj poročili in osnovali družine (1. Moj. 5:1—5). Adam je hudobno nagnjenje srca prenesel na vse svoje potomstvo. Vsi mi ga danes imamo. To pojasnjuje, zakaj je nagnjenje človeškega srca slabo že od mladosti (Rimlj. 5:12).
14. Katero vprašanje sprožijo besede »vsi naklepi in misli srca«?
14 Gotovo smo tudi opazili, da se pojavi v 1. Mojzesovi 6:5, kjer se govori o grešnem stanju ljudi, tudi izraz »da so vsi naklepi in misli srca njegovega samo hudo ves čas«. Se s tem razume, da Biblija uči, da srce človeka misli, ali da se srce v Bibliji uporablja kot soznačnica razuma? Ali ne izhaja ta misel iz Pregovorov 16:9 in 19:21? Tam beremo: »Srce človekovo izmišlja pot svojo, ali Jehova vodi korake njegove.« »Mnogo je namer v srcu človekovem, a sklep Jehovin sam bo obstal.« V 1. Korinčanom 2:9 je rečeno: »... kar v srce človeku ni prišlo, to je pripravil Bog tem, kateri ga ljubijo.« (Glej tudi Izaija 64:4). Površno gledano se zdi, da se z besedo »srce« razume naš »um«, naša sposobnost razmišljanja.
15. Katere citate bi lahko navedel, da bi pokazal, da je po Bibliji razlika med »srcem in »razumom«?
15 V Bibliji pa je narejena jasna razlika med »srcem« in »razumom«. Apostol Pavel na primer navaja iz Izaije 40:13 (grška Septuaginta) in pravi: »Kajti ‚kdo je spoznal um Jehovin, da bi ga poučil?‘ Mi pa imamo um Kristusov« (1. Kor. 2:16). Tudi v listu Filipljanom 4:7 Pavel piše: »Mir Božji, ki presega ves razum (grško: nous, razum), bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« Po Matevžu 22:37 je Jezus rekel: »Ljubi Jehovo, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje:« V Marku 12:30 so dodane besede »in iz vse moči svoje«. (Glej tudi Lukež 10:27). Razlika ne velja samo za Krščanske Grške spise, temveč dosledno za celotno Biblijo, od 1. Mojzesove knjige dalje.
16. Kaj je srce v telesnem pogledu in kaj v prenesenem smislu?
16 Razum je seveda sposobnost možganov, da sprejemajo informacije in jih zbirajo po vrstah, jih medseboj povežejo in delajo zaključke. Pod srcem razumemo mišičasti organ, ki kri, ki prihaja vanj, poganja dalje in vzdržuje krvni obtok v celem telesu, vključno v možganih. Nanj ne vplivajo samo fizično stanje telesa, temveč tudi občutki in čutila. Zaradi gonilne moči, ki izhaja iz njega, je pravilno gledano kot sedež nagibov, vseeno ali je to ljubezen, sovraštvo, strah ali sebičnost.
17. Kakšna pojasnila imamo za gonilno moč srca?
17 2. Mojzesova 35:21, 26 pojasnjuje to gonilno moč takole: »In pridejo, kogarkoli je sililo srce njegovo, vsak, čigar duh je bil radovoljen, in prineso Jehovi dar povzdignjenja za zgradbo. ... In vse žene, ki jih je podpiralo njih srce v modrosti, so predle kozjo dlako.« (Glej tudi 2. Moj. 36:2). Mojzesu je rekel Jehova: »Od vsakega, kogar izpodbode srce njegovo, vzemite dar povzdignjenja meni« (2. Moj. 25:2). »Polno« srce žene človeka, da govori, »kajti usta govore, česar je prepolno srce (ki razvija stvari)« (Mat. 12:34).
18. Kakšen opravek ima srce z izjavami ust in kako sodelujeta srce in razum?
18 Čeprav samo srce ne misli, lahko spodbudi k razmišljanju. To je mislil Jezus, ko je rekel zagovornikom obrednega umivanja rok: »Kar prihaja iz ust, izhaja iz srca, in to skruni človeka. Zakaj iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešeštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine« (Mat. 15:18, 19). Kriva pričevanja in obrekovanja prihajajo seveda iz ust, hudobno premišljevanje razuma izhaja iz ust, spodbujeno s hudobnim nagnjenjem srca. Da, srce vodi razum, ker bi ga pač nekako rado vodilo. Zato lahko govorimo v 1. Mojzesovi 6:5 o slabem nagnjenju »misli (človeškega) srca«. Misli nastanejo s sodelovanjem srca.
19. Zakaj predstavlja srce občutek cenjenja?
19 Srce razvije ljubezen in naklonjenost do neke stvari ali osebe. Tako pride do cenjenja osebe ali stvari. Gledano tako, predstavlja srce sposobnost pokazovanja cenjenja, kar vključuje pravilno oceno stvari v določeni situaciji.
»POMANJKANJE SRCA«
20., 21. Kaj pomeni izraz »pomanjkanje srca« in kaj ni prizaneseno tistim, ki so tako označeni?
20 Tako na primer Biblija govori, da nekomu »manjka srce« ali da si »pridobi srce«. »Srce manjka« neizkušenemu človeku ali tistemu, ki ne pomisli na morebitne posledice. V obeh primerih lahko človek kaže slab nagib, izdaja pa tudi pomanjkanje sposobnosti presojanja. Z neupoštevanjem možne kazni ali posledic, se jim ne izogne. Tako na primer beremo:
21 »Kdor (poročeni) prešeštvuje z ženo, mu manjka srce (NS); kdor se hoče pogubiti, naj to stori« (Preg. 6:32). Tudi: »Skozi okno hiše svoje, preko omrežja gledajoč, sem videl med abotnimi (neizkušenimi, NS), zazrl med sinovi brezumnega mladeniča (ki mu manjka srce, NS), ki se je po ulicah klatil, stopal po potu do hiše njene. ... In glej, ženska mu pride naproti v opravi prostitutke in odrevenelega srca« (Preg. 7:6—10). »Za hrbet tega, ki mu manjka srce (NS), pa raste palica« (Preg. 10:13). »Zaradi pomanjkanja srca (NS) pa mrjo, ker jim manjka uma« (Preg. 10:21). »Kdor si prizadeva za prazne stvari, mu manjka srce« (Preg. 12:11, NS). »Neumnost je v veselje, komur manjka srce (NS), mož razumni pa stopa naravnost naprej« (Preg. 15:21; glej tudi Pregovori 12:8 in 28:16).
22. S čim je primerjana »prava modrost« in kam nas vodi, če sprejmemo njeno povabilo?
22 V nasprotju z »nerazumno žensko« je prava modrost primerjana z moralno čisto ženo. Vabi tistega, ki »mu manjka srce«, naj vstopi v njeno stanovanje in se gosti pri njej (Preg. 9:1—9). Zato želimo danes poslušati »pravo modrost« in sprejeti njeno povabilo. To vodi v večno življenje in v Božjo milost. Tako si bomo »pridobili srce« in Pregovori 19:8 nam zatrjujejo: »Kdor pridobiva razumnost (srce, NS), ljubi dušo svojo, in kdor pazi na umnost (si pridobi sposobnost razločevanja, NS), bo dosegel dobro.« (Primerjaj Pregovori 9:13—18.)
NAGNJENOST SRCA
23. Kakšno nagnjenje srca smo podedovali in katere v Psalmih zapisane molitve naj bi zato usmerjali Bogu?
23 Ali potrebujemo, soočeni z vsem tem premišljevanjem, posvet z najboljšim specialistom srca današnjega časa? Da, prav gotovo! Iz njegove zapisane besede, ki vsebuje dragocene recepte, izvemo, da je naše srce podedovalo nagnjenje k hudemu, ki je obstajalo že v času potopa v Noetovih dneh (1. Moj. 8:21). Zato je modro spoznati razumne, življenjedajajoče recepte Božje besede in molimo odkritosrčno k Bogu kakor psalmist: »Nagni srce moje k pričevanjem svojim in ne k (materialnemu) dobičku« (Ps. 119:36). »O Jehova, kličem te, hiti k meni. ... Ne daj, da se mi nagne srce k hudobni reči, da bi brezbožno izvrševal hudobije z možmi, ki delajo krivico; tudi naj ne okusim njih slaščic« (Ps. 141:1, 4; glej Daniel 11:27).
24. a) Kako lahko zadovoljimo pozivu »Daj mi, sin moj, srce svoje«, da bi nam ugajale Božje poti? b) Kaj želimo, da bi Bog ugotovil, ko preišče stanje našega srca?
24 Naš ljubeči Stvarnik želi, da kot njegova zemeljska stvarjenja modro postopamo. Tako pravi: »Daj mi, sin moj, srce svoje, in oči naj se ti vesele na potih mojih« (Preg. 23:26). Želi, da Mu dajemo priznanje, ki mu gre, in da nam ugajajo njegove popolne lastnosti in poti. Tedaj se bomo čutili gnane posnemati njegovo postopanje in hoditi po poteh, ki nam jih priporoča njegova beseda. S tem bomo, kakor je rečeno v Pregovorih 2:2, ‚nagnili uho svoje k modrosti in srce obrnili k razumnosti‘. To je priporočljivo, ker je Jehova »Bog, ki presoja srca naša« (1. Tesal. 2:4). Ko nas bo preiskoval, želimo da bi ugotovil, da naša ljubezen in naklonjenost ni usmerjena krivim bogovom, temveč k njemu, ki ga odkritosrčno obožujemo (Jozua 24:23; 1. Kralj. 8:57, 58; 11:3, 4, 9). Da bi bilo z nami tako, moramo biti končno sposobni reči, kakor je rekel psalmist Bogu Jehovi: »Srce svoje sem nagnil, da izpolnjuje postave tvoje vedno do konca« (Ps. 119:112).
25. Zakaj bi si morali sredi bolnega sveta želeti duhovno zdravje in kateremu Božjemu receptu bi morali slediti?
25 V našem času, v katerem kljub napredku medicinske znanosti in psihoterapije bolezni rastejo, so duhovne bolezni zelo resna obolenja. Ne vplivajo samo na sedanje življenje, temveč tudi na naše upanje za večnim življenjem v popolnih in pravičnih razmerah. Mar želimo danes duhovno zdravje sredi duhovno bolnega sveta? To je razumno, ker prinaša obljubo neskončnega življenja v srečni skupnosti z Bogom in njegovo vesoljno organizacijo. Če si to iz srca želimo, bomo sledili potrjenemu receptu, ki ga je izdal najboljši specialist srca današnjega časa: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja« (Preg. 4:23).
[Slika na strani 18]
Iz srca se zahvaljujemo Bogu za njegovo ljubezen in smo navedeni, da mu služimo.