Kako se poročiti?

IZ mnogih dežel poročajo o novih navadah pri porokah. Tako sta se, na primer, dva nemška akrobata poročila visoko na trapezu nad velikim trgom. Prav tako se javlja o nekem paru skakalcev, ki sta s padali skočila iz aviona skupaj z nekim duhovnikom, ki ju je poročil tam, kjer sta pristala.

Primeri porok, s katerimi se sicer izzove senzacija v javnosti, so redki, pa vendar se vedno več parov odloča, da dajo svoji poroki na kakršenkoli način neko svojstveno noto senzacije. Taki »individualisti« so videli, da so mnoge poroke skrajno formalne in drage, kjer se gleda samo na to, da se pri prijateljih in sorodnikih naredi poseben vtis, gleda se na etiketo, na številne posameznosti in prastare običaje. Brez dvoma se s takšnimi posebnimi prireditvami, »bogatimi pojedinami« in »velikim sijajem« pogosto izgubi dejanski pomen tega dogodka in gre le za razveseljevanje.

Upirajoč se temu, so se ljudje v zadnjih desetih letih pogosto poročali na nenavaden način. Pogosto pari pri tem prelomijo utrjene običaje in ignorirajo gledišča konzervativnih ljudi. Tako se dogaja, da se pari poročijo na nekem griču, na plaži ali celo na kakšni skali, namesto v cerkvi ali v prostorih neke občine. Pri takšnem nenavadnem poročanju lahko par bere neko pesem, namesto da ponavlja običajno prisego poročanja (opirajoč se na takšno poroko, ki je bila prikazana v nekem filmu). Pri taki poroki, bila je v bližini Los Angelesa (ZDA), je par izgovarjal naslednje besede:

»Jaz delam, kar hočem, in ti delaš, kar hočeš, in jaz nisem na svetu, da bi živel po tvojih pričakovanjih. Ti si ti in jaz sem jaz in lepo je, če sva se slučajno srečala.«

Gotovo si prepričan, da takšne skrajnosti niso dobre. To odgovarja morda temu, da ni prav, če je nekdo suženj neke »etikete«, ki določa vsako posameznost, toda verjetno misliš, da ni treba iz neke poroke narediti nekaj senzacionalnega, pri čemer se ne posveča pozornost občutkom drugih, niti značaju dostojanstvenosti dogodka.

Toda kje med obema skrajnostima leži to, kar je razumno? Kadar krščanske Jehovine priče planirajo poroko, pretehtajo, kaj je neobhodno potrebno in v čem je razumno in dostojanstveno sklepanje zakona, zato so opazovalci pogosto presenečeni, ko prisostvujejo poročnim govorom v dvorani.

POUDAREK NA BIBLIJI

Kraljevska dvorana Jehovinih prič je sicer prostor, kjer se skupščina sestaja za biblijske študije, pa vendar se tu včasih opravijo tudi poročni govori. To je tudi prav, ker Biblija pokazuje, da je zakon božanska ureditev. (1. Moj. 2:24)

Kakor se spodobi za ceremonijo v dvorani, se govori o pomenu zakona, kakor tudi o pravicah in dolžnostih soproga in soproge po Bibliji. Na koncu takšnega ohrabrujočega govora se lahko obljubi ali potrdi tako, kakor se to zahteva v deželi, če je to zakonito urejeno tako, kakor v naši deželi, — kjer je priznan samo zakon, sklenjen na matičnem uradu, — potem se takšna »prisega« ali obljuba ne daje v dvorani. V USTAVI SKUPNOSTI § 7 se priznava »poroka, opravljena samo pred svetskimi oblastmi«, kar z drugimi besedami pomeni, da Skupnost porok ne opravlja.

Podobno je v El Salvadorju in še nekih drugih deželah, kjer se zakon niti ne sme skleniti v neki religiozni zgradbi. Zakonska zveza mora biti sklenjena pred predstavnikom občine, na primer, pred predsednikom občine ali za to določenim uradnikom. Po takšni poroki imajo Jehovine priče v teh deželah še biblijski govor v dvorani Skupnosti. To se sicer ne zahteva, toda čeprav je poroka radosten dogodek, je vseeno dobro, dobiti pri tem tudi moder nasvet tistega, ki je zakon vzpostavil. (Ps. 119:1) Kaj pa je zajeto v takšnem poročnem govoru v dvorani?

RADOSTNO, DOSTOJNO IN OSEBNO

Neki novinar v ZDA je pripomnil: »Ameriške poroke pokažejo, za kaj pravzaprav gre: za ljubezen in denar, precejšnjo dozo romantike in za težnjo po ugledu in položaju.« To se seveda pogosto nanaša tudi na druge dežele, medtem ko kristjani v vseh deželah gledajo na poroke biblijsko. To jim pomaga, da so skromni ter uravnovešeni in da pokažejo v vsem svojo razumnost. (Fil. 4:5)

Ali to pomeni, da so vsi poročni govori v dvoranah enaki ali da se pri tem postopa zelo trezno, nekako špartansko? Ne, niti najmanj. Takšen dogodek je dostojanstven, a vendarle radosten, kakor so bile poroke v biblijskem času. (Ps. 45:13—15; Iza. 62:5; Razod. 19:7, 8) Največkrat so vsi svečano oblečeni, uporablja se posebno cvetje in prepevajo se lepe melodije iz pesmarice, če je ta na razpolago. Vse to daje dogodku svečan videz.

K spremembi doprinesejo tudi različni osebni okusi. V biblijskem času je nevesta nosila nakit in svečano obleko. (Iza. 49:18; 61:10; Razod. 21:2) Zato lahko pri poročnih govorih v dvorani vidimo različnosti. Morda bo nevesta izbrala posebno »poročno obleko« ali pa takšno, ki jo bo lahko nosila tudi ob drugih priložnostih. Prav tako je lahko razlika v tem, kdo je prisoten kot priča.

V Libanonu, na primer, ima nevesta običajno neko prijateljico za pričo, ženin pa svojega prijatelja. (Mat. 25:1; Ja. 3:29) Običajno so te osebe duhovni bratje in sestre, ki imajo prav tako upanje, da bodo večno služili Jehovi. V drugih deželah je lahko običaj, da so starši priče, če pa ni posebnih zakonitih zahtev, lahko zakonski par sam izbira.

Tudi lahko v teh primerih sam izbira, kako želi imeti kaj pripravljeno; tako jima je, na primer, prepuščeno, da izmenjata prstane, ali če bosta na neki posebni način prišla v dvorano, ali če bodo po poročnem govoru odšli na malo okrepčilo, na kosilo ali večerjo. Sam zakonski par pozna običaje dežele, seveda pa ni suženjsko vezan na neke tradicije; mnogo važnejša je radostna in dostojna poroka, pri kateri bodo vsi prisotni veseli in duhovno izgrajeni.

KDO LAHKO UPORABI DVORANO?

Seveda ni ugovarjati, če imajo Jehovine priče takšen poročni govor doma ali na nekem drugem dostojnem mestu. Če pa so zainteresirani, da je ta govor v kraljevski dvorani, tedaj naj bi se povezali s skupščinskim Odborom, ki ga običajno sestavljajo trije oznanjevalci in kateri je pristojen za te stvari.

Člani Odbora se bodo prepričali, če sta oba partnerja biblijsko prosta, da se lahko poročita, in če sta na dobrem glasu v skupščini. Prav tako se bodo pozanimali pri paru, kako naj bi potekal ta dogodek v dvorani. Člani odbora brez nadaljnjega priznavajo različnost osebnih okusov in nikomur ne vsiljujejo svojega okusa, toda pazijo na to, da ni planirano nekaj, kar bi komu bilo v spotiko, ali, kar bi lahko motilo mir in enotnost skupščine, — na primer, da se pripeljejo s kolono avtomobilov, ki vsi trobijo, kakor je pogosto običaj, ali kako drugače, kar ne bi bilo dostojno. (1. Kor. 1:10; 14:33)

V soglasju z jasnim nasvetom Biblije, »poročiti se samo v Gospodu«, se Jehovine priče ne spodbuja k temu, da kristjan stopi v zakon z nekom, ki še ni krščen in ne služi Jehovi. (1. Kor. 7:39) Kdor ne sledi temu biblijskemu nasvetu, mora računati z mnogimi problemi in velikimi stiskami, tako so dosedaj pokazale izkušnje mnogih. (Nehem. 13:25—27) Ali je lahko v takšnem primeru poročni govor v dvorani?

O tem mora odločiti Odbor, ki ga sestavljajo nadzorniki. V nekem primeru lahko gre za novokrščenega kristjana, ki se namerava poročiti z osebo, s katero je bil zaročen, preden je spoznal resnico. Drug primer je lahko čisto drugačen in zato je treba pretehtati vsak primer posebej. Ker ti oznanjevalci poznajo dejstva in vedo, kako bi lahko v kraju na kaj reagirali, lahko odločajo, kaj bo najbolje služilo interesom vseh.

V določenih primerih smejo uporabljati kraljevsko dvorano za poročne govore tudi osebe, s katerimi Jehovine priče še preučujejo. Tako je, na primer, nek zakonski par na Danskem želel imeti poročni govor v dvorani, ki je bila v bližini stanovanja neveste, preden gresta v Španijo, domovino moža. Oznanjevalci, ki so bili za to pristojni, so dovolili, ker so videli, da sta na najboljši poti, da postaneta prava kristjana. Vedeli so tudi, da jima bo koristil biblijski nasvet, ki se daje na poročnih govorih. Ta govor bi lahko koristil tudi njunim prijateljem in sorodnikom, ki so poroki prisostvovali.

Če imaš torej priložnost biti pri takšnem poročnem govoru v neki kraljevski dvorani, boš to gotovo smatral za radosten, dostojen in duhovno koristen dogodek. Poslušal boš izgrajujoč govor o zakonu, ki temelji na navdihnjeni Božji besedi, Bibliji, toda dvorana se lahko uporabi samo za takšne govore in nikakor za pojedine, ki so v navadi pri porokah. Neke stvari lahko pri tem odgovarjajo tudi običajem dežele, zopet druge bodo imele izraz osebnega okusa zakonskih tovarišev.