Vprašanje

◼ O čem vse bi se bodoča zakonca morala pogovoriti s starešinami, če želita imeti poročni govor v kraljestveni dvorani?

Kadar se pri vsem, kar je povezano s poroko, upošteva biblijska načela, bo ta v čast Jehovu. To še posebej velja, ko je poročni govor v kraljestveni dvorani. Ljudje v okolici dvorane si namreč iz tega, kar se v njej dogaja, ustvarijo mnenje o naši organizaciji. Ker želimo, da se vse »godi spodobno in urejeno«, je prav, da se starešine pogovorijo s parom, ki želi imeti poročni govor v njihovi kraljestveni dvorani. (1. Kor. 14:40)

Bodoča zakonca, ki želita imeti poročni govor v kraljestveni dvorani, bi morala službeni odbor občine, ki se shaja v tej dvorani, pisno seznaniti s svojo željo. Pismo naj bi poslala precej pred poročnim dnem, prav tako naj bi v njem navedla tudi datum in čas, ko želita imeti govor. Misliti bi morala na to, da starešine ne bodo spremenili urnika shodov samo zaradi njunega poročnega govora. Poleg tega morata biti oba, tako ženin kot nevesta, v občini na dobrem glasu in živeti po biblijskih načelih ter Jehovovih pravičnih merilih.

Da bi poročni govor res odseval dostojanstvo našega Boga, bi se morala bodoča zakonca o vsem, kar je s tem dogodkom povezano, pogovoriti s službenim odborom, še preden o teh rečeh sprejmeta dokončne odločitve. Starešine paru seveda ne bodo skušali vsiliti lastnega mnenja. Toda če je kar koli, kar je povezano z govorom, sporno, bi morala načrte spremeniti v skladu z njihovim nasvetom. V dvorani se lahko predvaja samo glasba z zgoščenk s Kraljestvenimi melodijami oziroma pesmi, ki jih najdemo v naši pesmarici. Prav tako morajo starešine odobriti kakršno koli okraševanje kraljestvene dvorane in prerazporeditev stolov. Fotografiranje oziroma snemanje poročnega govora in navzočih v dvorani je dovoljeno, vendar se s tem ne bi smelo odvračati pozornosti od dostojanstvenosti samega dogodka. Na oglasno desko ni dovoljeno pritrditi nobenih vabil na poročni govor. Vseeno pa lahko starešine pri obvestilih na službenem shodu občino na kratko obvestijo o tem, da bo v njihovi dvorani potekal poročni govor.

Najboljše je, da bodoča zakonca za poročni govor izbereta starešina. Starešine so namreč najbolj usposobljeni za to, da poučujejo iz Božje Besede in osvetlijo svetopisemska načela, ki veljajo za ta pomembni dogodek. (1. Tim. 3:2)

Poročni govor lahko na starešina, ki ga bo imel, meče dobro ali pa slabo luč. Zato se bo sestal z bodočima zakoncema in ju povprašal o tem, ali sta se med dvorjenjem ravnala po biblijskih moralnih merilih. Par bo z njim gotovo želel govoriti odkrito in pošteno. Če je kdor koli od njiju v preteklosti že bil poročen, se mora starešina tudi prepričati, da je ta sedaj svetopisemsko in zakonsko prost za ponovno poroko. (Mat. 19:9) To med drugim pomeni, da bo želel videti kopijo sklepa o prenehanju zakonske zveze.

Kadar se torej bodoča zakonca brez zadržkov pogovarjata s starešinami in z njimi sodelujeta, bo poročni govor vsekakor dogodek, ki bo v veselje vsem sodelujočim. (Preg. 15:22; Heb. 13:17)