Krščanska poroka, radosten dogodek

1., 2. Kako reagira večina ljudi na besedo »poroka« in zakaj? (Matevž 19:4—6)

OČIVIDEC, apostol Janez, poroča: »Svatba (je bila) v Kani galilejski in Jezusova mati je bila tam. Povabljeni pa so bili na svatbo tudi Jezus in njegovi učenci.« (Kurziva naša; Janez 2:1, 2, EI)

² Kako nate vplivajo te besede iz Janeza 2:1, 2? Nič ne preseneča, če bi te to navdušilo, ker nas beseda »svatba« spomni na nekaj veselega. Ljudem so všeč ženitovanja. Kot beremo v 1. Mojzesovi 2:18—24 je bila prva poroka v raju, ko sta bila še brez greha. To poroko popolnega moškega in popolne ženske je priredil in priznal naš Stvarnik. Imela je vzvišen (plemenit) pomen in bila je zgled za bodoče poroke.

3. Katerega duha povezuje Biblija s porokami, toda kakšne težave, so se pojavile? (Jeremija 7:34)

³ To, da so ti poroke všeč in uživaš na njih, je v soglasju s tem, kar beremo v Božji besedi. V Psalmu 45:15 se opisujejo udeleženci na kraljevski poroki: »Vodili jih bodo z največjim veseljem in radovanjem in stopijo v palačo kraljevo.« Radost se odraža tudi v biblijskih ponazoritvah v zvezi s porokami. (Matevž 22:2—4; 25:1—10; Razodetje 19:6—9) Da, čeprav je poroka resna stvar — par vstopa v sveto zakonsko ureditev — bi morale svatbe ostati v spominu kot veseli in dostojanstveni dogodki. Toda poročila iz vseh delov sveta pokazujejo, da mnoge poroke niso takšne, zato nastanejo težave in so slabe volje tako mladoporočenci kot povabljenci. Tako se je zgodilo celo na porokah Jehovinih služabnikov. Zakaj?

4. a) Zakaj so večinoma poročne svečanosti večje? b) Kaj je rekel Jezus o porokah v našem času?

⁴ V večini dežel se pari morda poročajo samo v okviru formalnosti, da zadoste zakonskim zahtevam. Če se par odloči za takšno obliko poroke, jih drugi ne bi smeli kritizirati ali misliti, da so se morda česa sramovali. So si pač izbrali takšen način, to pa ima lahko celo določene prednosti, na primer, finančni prihranek, da bi mogli več sodelovati v Jehovini službi. (Lukež 12: 29—31) Toda večinoma so svatbe večje, z mnogimi povabljenimi prijatelji in sorodniki. Tako več ljudi ve za spremenjen položaj para. Če gre za religiozno svečanost ali biblijski govor, je vključen tudi duhovni element. In drugi se lahko veselijo skupaj s parom. To je vsekakor pozitivno. Vseeno pa so velika ženitovanja določena nevarnost, še posebej danes, ko svet misli samo na ‚ženitovanje in možitev‘ in »ne spoznajo«, da se bo ta krivični sestav stvari kmalu končal. (Matevž 24:37—39)

5. Kdo vse bi se moral zanimali za Božji nasvet glede porok?

⁵ Če se nameravaš v skorajšnji bodočnosti poročiti (na krščanski poroki), bi bilo dobro, da si na te stvari kar se da pozoren. Toda tudi vsem nam, ki smo morda gostje ali svatje na krščanskih porokah, lahko samo koristi, če pregledamo biblijski nasvet o tej temi.

Težave zaradi pretiravanja

6. Kakšne probleme lahko povzročijo velike svatbe?

⁶ Veliko poročno slavje je za mnoge posvetne ljudi simbol prestiža, viden dokaz finančne ali družbene prednosti. Na žalost lahko celo kristjane ‚ujame‘ takšno mišljenje in potem poskušajo impresionirati druge z razkošnimi oblekami ali vzvišenimi pripravami. (Galatom 5:26) Nekateri krščanski starešine so nedavno v Zahodni Afriki obsodili »močno težnjo za posnemanjem posvetnih običajev z bahavim razkazovanjem in nebrzdanem zabavanju« na svatbah. Tako izgube dostojanstvo in radost, ki sta primerni v življenju tistih, ki nič več ‚ne živijo v poželjivostih mesa ter ne delajo po željah mesa‘. Namesto, da so vesele in da se je lepo spomniti na njih, se takšne poroke pogosto sprevržejo v razuzdanost, mržnjo, ljubosumnost, prepire, zavist, pijančevanje — to pa so dela mesa. (Galatom 5: 19—21)

7. Kaj lahko navede nekatere, da si zažele razsipne svatbe?

⁷ Ko je Ptolomej VI. Filometor omožil svojo hči z Aleksandrom Balasom iz Sirije, pove zgodovina, »da je v Ptolemaisu proslavil njeno poroko z velikim pompom, kot pristaja kraljem.« (1. Makabejcem 10:58, EI; tudi The Oxford Annotaded Bible.) Danes pa mnogi, ki imajo omejena sredstva, menijo, da se morajo oni (ali njihovi otroci) poročiti ‚z velikim sijajem, kot pristaja kraljem‘. Takšno domišljijo so jim verjetno vtisnile tudi reklame. Trgovci, ki vidijo v velikih, bogato okrašenih svatbah svoj zaslužek, pospešujejo zamisel o nevesti kot »kraljici dneva« in da samo določena tiskana vabila, fotografije, cvetje ali prstani zagotavljajo popolno svatbo. Želijo te navesti na misel, da ti ‚ob tej priložnosti gre pač vse najboljše‘ — pa če si to lahko privoščiš ali ne. To ‚bahavo razkazovanje sredstev za življenje‘ (NS) pripada svetu, ki izginja. (1. Janezov 2:15—17) Nekateri krščanski starešine so povedali: »Opaža se tekmovalni duh. Pod vplivom posvetnih običajev, (na primer), nevesta in njene spremljevalke menjajo po štiri ali pet dragih oblek.«

8. a) Kaj lahko izvemo iz biblijskih stavkov o poročni obleki? b) Kakšno poročno obleko so izbrali nekateri kristjani in zakaj?

⁸ Biblija ne predlaga, da naj bodo svatbe špartanske, torej strogo resne. Beremo na primer, da se je ‚ženin‘ po duhovniško pokril z vencem in ... (da se je) nevesta okitila z dragocenostmi‚. (Izaija 61:10; Psalm 45:13, 14; Izaija 49:18; Jeremija 2:32; Ezekiel 16:9—13; Razodetje 21:2) O Kristusovi nevesti piše, da je ‚oblečena v svetlo in čisto tančico‘. Zato je primerno, da nevesta in ženin (ter njuni spremljevalci) nosijo čiste, prikupne obleke, toda ne potrebujejo oblek, ki bi pomenile finančno breme. Nekateri pari so si namenoma izbrali znatno cenejšo obleko od tiste, ki bi si jo lahko privoščili. Zakaj? Da bi se izognili obleki, ki bi pri gostih morda izzvala spoštovanje, in tudi spravila goste v neprijeten položaj, ali ker bi zmanjšala preprosto dostojanstvo, radost in duhovnost svatbe. (Razodetje 19:8; Pregovori 11:2; 1. Timoteju 2:9)

9. Kako naj bi gledali na poročne običaje ali tradicije?

⁹ Drugačne vrste pretiravanja na porokah je lahko strogo držanje ‚pravil ceremoniala‘ za lepo vedenje. To ne pomeni, da Božji služabniki namerno zavračajo vse krajevne običaje, vezane s poroko. V Bibliji piše, da je Samson ob poroki ‚napravil gostovanje, kajti tako je bilo v navadi pri mladeničih‘. (Sodniki 14:10) Toda suženjsko podrejanje formalnostim lahko naredi zmedo ob slovesnosti in zasenči pravi pomen svečanosti; lahko se izgubi veselje, ki naj bi se občutilo.

Zakonita poroka — v biblijskih časih in danes

10. Kakšne so bile svatbe v biblijskih časih?

¹⁰ To, kar piše v Bibliji o porokah, nam lahko koristi celo tedaj, če se to razlikuje od običajev našega časa in kraja. V biblijskem času niso bile potrebne posebne zakonite ali religiozne ceremonije. Ženin je odšel v hišo svoje zaročenke in jo javno peljal v svojo hišo. Pri tem sta se veselila ženin in nevesta, njihovi bližji sorodniki in opazovalci, ki so kazali vznemirljivo zanimanje za takšen srečen dogodek. Mladi par je bil običajno lepo oblečen in v ženinovi hiši so priredili svatovsko pojedino za povabljene goste. (1. Mojzesova 24:65—67; Matevž 1:24; 25:1—10; primerjaj 1. Makabejci 9:37, 39 EI.)

11. Kako je bilo v starem času glede potrebnih dokumentov o poroki?

¹¹ Narodi, ki so živeli okoli Hebrejcev, so imeli zakone, ki so zahtevali pismene pogodbe o poroki. Čeprav Biblija ne omenja takih dokumentov, pa vseeno govori o poroki v smislu »zaveze«. (Malahija 2:14) Biblijski nadrobni rodovniki neposredno dajejo slutiti, da so se poroke na nek način vendarle beležile, in zanimivo je, tudi Jožef in Marija sta se tako ‚vknjižila‘. (Lukež 2:1—5; 3:23—38) V papirusu iz petega stoletja pr. n. št., ki izvira iz židovske kolonije v Elefantini (Egipt), so pogodbe o porokah, ena od njih se glasi:

»... prišel sem v tvojo hišo, da mi daš svojo hči Miftahijo za ženo. Od tega dne in za vedno je ona moja žena in jaz njen mož. Za tvojo hči Miftahijo sem dal 5 seklov, kar je cena za nevesto ...«

12. a) Kako gledajo Jehovine priče na poroko na občini (ali civilno poroko)? b) Kaj se svetuje, če gre za civilno in religiozno ceremonijo?

¹² Jehovine priče spoštujejo zahtevo, da se opravi poroka v skladu s krajevnimi zakoni in tako ‚dajo cesarju, kar je cesarjevega‘. (Marko 12:17; Rimljanom 13:1, 7) Zakon lahko zahteva, da se ženinu in nevesti naredi krvne preiskave, da si priskrbita dovoljenje in prisežeta pred osebo, ki je pooblaščena za sklepanje zakonov. V nekaterih deželah smejo poročati samo državni uslužbenci, kot sta župan ali sodnik. Člani krščanskih cerkva pa menijo, da niso dejansko poročeni, dokler se ne poročijo v cerkvi. Pravi kristjani priznavajo polnoveljavnost civilne poroke, toda nekateri še želijo, (ali jim to nalagajo krajevni nazori) da civilni poroki sledi še biblijski govor. V takem primeru je najbolje, da je to predavanje takoj po civilni poroki.a

13. Kaj bo želel narediti krščanski starešina pred poroko, če bo on poročil par?

¹³ Neke države so pooblastile starešine Jehovinih prič, da smejo sklepati zakone. Običajno jih opravijo skupščinski starešine, moški z izkušnjami, uvidevnostjo, zrelostjo in spoznanjem Božje besede. Starešina, ki se ga prosi, da bo izvršil ta obred, se bo prej pogovoril z bodočim ženinom in nevesto. Gotovo mu bosta želela zagotoviti, da ni nobenih moralnih ali zakonitih ovir za njuno sklenitev zakona. Lahko jima da razumen biblijski, pa tudi očetovski nasvet. Verjetno se bo z njima pogovarjal o pripravah za poročni obred in družabno srečanje, ki zatem sledi, ker želi imeti čisto vest glede tega dogodka, za katerega se ga prosi, da ima v njem važno vlogo. (Pregovori 1:1—4; 2:1; 3:1; 5:15—21; Hebrejcem 13:17, 18)

14. Kakšni poročni govori so primerni?

¹⁴ Bodisi, da je civilni obred že opravljen ali ne, bo poročni govor starešine Jehovinih prič pomagal poudariti dejstvo, da mora biti že od začetka zakona navzoč duhovni vidik. Takšni govori naj ne bi bili zelo dolgi, kot da bi morali povedati vse, kar piše v Bibliji o zakonu, v njih naj ne bo preveč humorja ali prevelikega hvaljenja mladoporočencev. Uravnovešena, radostna in biblijska vsebina teh govorov lahko koristi paru in ostalim navzočim.b (2. Timoteju 3:16)

15. Kako se svečane obljube, ki jih uporabljajo Jehovine priče, razlikujejo od drugih takšnih obljub, ki so danes v navadi?

¹⁵ Večina porok vključuje svečano obljubo. Tiste, ki se uporablja na nekaterih »modernih« posvetnih porokah, so skovane s silno pesniško spretnostjo ali izražajo svojstvene poglede na življenje. V časopisu Time je glede »Drznosti doma narejenih priseg« pisalo o duhovniku, ki je vprašal: »Gina, ali boš ljubila Petra bolj od čokolade?« Zatem je vprašal Petra: »Ali boš ljubil Gino bolj od jutranjega časopisa?« Članek je poudaril, da »je poroka javni dogodek« in naj bi oplemenitila važen družbeni korak, ki je bil narejen. Pri porokah Jehovinih prič se svečana obljuba prilagodi zahtevam krajevnega zakona. Kjer je dovoljeno, se prisega tako, da se daje čast Bogu, utemeljitelju zakona:

»Jaz — vzamem — za svojo zakonito ženo, ljubil te bom in skrbel zate, v skladu z Božjim zakonom za krščanske može, pojasnjenem v Svetem pismu, vse dokler bova živela, kot zahteva Božja zakonska ureditev.«

»Jaz —, vzamem za zakonskega moža, ljubila te bom in skrbela zate in te globoko spoštovala v skladu z Božjim zakonom za krščanske žene, pojasnjenem v Svetem pismu, dokler bova živela, kot zahteva Božja zakonska ureditev.«

Te svečane obljube, se ne bi smele spreminjati ali zamenjati, da bi se ustreglo kapricam para, ki se poroča.c

Poroke v kraljevskih dvoranah

16., 17. a) Kakšna je skrb starešinstva pri porokah v Kraljevski dvorani? (Jakob 3:17) b) Zakaj je priporočljivo, da so v skrbeh za to?

¹⁶ Kristjanom je rečeno, naj se poročajo »samo v Gospodu«. (1. Korinčanom 7:39) Kadar se želita dva, ki sta v skupščini na dobrem glasu poročiti (ali imeti samo poročni govor) v Kraljevski dvorani, bi morala za dovoljenje prositi starešinstvo.d Starešine ne bodo vsiljevali svojega osebnega okusa glede priprav za poroko, toda vprašali bodo, kako ženin in nevesta nameravata glede svečanosti, da se ne bi zgodilo nič takega, kar bi vznemirilo skupščino. (Primerjaj 1. Korinčanom 14:26—33.)

¹⁷ Slišalo se je, na primer, za vznemirljive stvari, ki so se zgodile ob porokah, ki niso bile v Kraljevskih dvoranah. Kot prvo, je igrala bučna glasba in nevesta ter ženin sta zaplesala v najeti dvorani. Ostali gostje so se jima pridružili v plesu, vse dokler jih ni prekinil predsedujoči, tako da je po molitvi lahko pričel poročni govor. To očitno ni bilo pravo ozračje za krščansko poroko. Vendar to pokaže, zakaj starešine morajo skrbeti glede porok v Kraljevski dvorani. V Kraljevski dvorani se uporablja samo vzvišena glasba, kot je na primer v pesmaricah Jehovinih prič. Cvetje ali kakršnakoli je že dekoracija, naj bo skromno in razumno, kakor tudi način prihoda svatbenega spremstva in prav tako način fotografiranja. (Filipljanom 4:5)

18. Kdo je lahko na poroki z ženinom in nevesto? (1. Korinčanom 5:13; Jakob 2:1—4)

¹⁸ V biblijskih časih je običajno ženina spremljal njegov prijatelj, nevesto pa ženske spremljevalke. (Janez 3:29; Psalm 45: 14) Pogosto je tako tudi na porokah v Kraljevski dvorani. Vendar je tudi tu treba biti razumen glede števila udeleženih, načina oblačenja in vedenja. Ne bi bilo primerno imeti v poročnem spremstvu ljudi, ki so izključeni ali takšnih, ki žive razvpito in v nasprotju z biblijskimi načeli. (2. Korinčanom 6:14—16) Namesto, da bi izbirali ugledne ljudi ali takšne, ki lahko dajo draga darila, mnogi krščanski pari in govorniki raje izberejo za poročno spremstvo tiste, s katerimi v Jehovini službi tesno sodelujejo.

19. Na katere druge vidike je treba paziti, da bo vse služilo za to, da bo poroka v Kraljevski dvorani vesel dogodek?

¹⁹ Če bo poroka ali govor v Kraljevski dvorani, se lahko na kratko obvesti o datumu in času poroke. Tako bo skupščina vedela, da bo poroka v dvorani in da lahko pride, kdor želi. Ker je Kraljevska dvorana v glavnem namenjena krščanskim sestankom, naj bo ob času, ko ni drugih sestankov. Ne glede na dogovorjen čas, bo točnost odrazila ljubezen in obzirnost do vseh. V Jezusovi prispodobi o poroki ‚je ženin kasnil‘, kar je nekaterim povzročilo velike težave. (Matevž 25:1—12)

20. Kateri del poroke še zasluži našo pozornost?

²⁰ Prerok Izaija je opisal, ‚kako se ženin veseli neveste‘. (Izaija 62:5) Tudi nevesta je na poročni dan vesela. Mnogi, ki želijo mladoporočencema vse najboljše, se na krščanskih porokah ‚zelo veselijo‘. (Janez 3: 29) Pogosto se ta radost izraža in dopolnjuje v družabnem srečanju po poroki — na sprejemu ali na svatovskem praznovanju. Kakšne nasvete pa daje Jehova v svoji Besedi, ki bodo prispevali k večji sreči namesto problemov na takih shodih? Našli jih bomo v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Se spominjaš teh točk?

◻ Na katere nevarnosti bi morali biti pozorni kristjani glede razkošnih porok?

◻ Kako gledajo Jehovine priče na zakonske ali religiozne poročne obrede?

◻ Kako lahko odločitev mladoporočencev glede svatbene ceremonije prispeva k temu, da se kristjani še bolj vesele tega dogodka?

◻ Kakšne poroke so lahko v Kraljevski dvorani?

[Slika na strani 20]

Veselo in dostojanstveno je hebrejski ženin peljal svojo nevesto domov.