Biblijko gledišče
Zakaj proučevati Biblijo
BRANJE Biblije od začetka do konca ni malo opravilo. Ali si to naredil enkrat ali večkrat? Mnogi ljudje so ponosni, da so to storili. Čas za branje Biblije naj bi razporedili prav blizu samega vrha — če že ne na sam vrh — prednostnih del v našem življenju. Zakaj? Da bi spoznali osnovno vsebino najbolj razširjene knjige v vsej zgodovini, edine knjige, ki zase upravičeno trdi, da je navdihnjena od Boga (2. Timoteju 3:16).
Vendar pa lahko nekdo naredi več, kot samo bere Biblijo in pozna njeno splošno vsebino. Ali želite ugajati Bogu in imeti od učenja iz te knjige tudi korist? Potem upoštevajte nasvet apostola Pavla mladeniču Timoteju: »Dokler ne pridem, skrbi za branje Svetega pisma, za opominjanje in poučevanje! Za te stvari se trudi, ves bodi v tem! Pazi nase in na poučevanje, vztrajaj v tem! Če boš namreč ravnal tako, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:13, 15, 16)
Takšno razmišljanje o biblijskih naukih in poglabljanje vanje je več kot samo branje Svetega pisma. Branje Biblije samo po sebi ne zagotavlja, da lahko človek pravilno uporablja pridobljene informacije, enako kot samo branje neke knjige o človeških možganih nekoga ne usposobi za možganskega kirurga. Poslušaj Pavlov nadaljnji nasvet Timoteju: »Potrudi se, da se boš pred Bogom skazal preskušenega delavca, ki se mu ni treba sramovati, in da se boš držal samo besede resnice.« (2. Timoteju 2:15)
Izkoristiti možnost razumevanja
Če kdo želi spretno ravnati z Božjo besedo, se mora učiti. Kadar kdo pazljivo proučuje Biblijo, razmišlja o tem, kaj pravi, spozna njeno bistvo, bere odlomke v povezavi z drugimi stavki in razume njeno zgodovino, se mu nepričakovano odpre vpogled vanjo. Božja beseda mu pričenja osebno koristiti.
Poglejmo primer, ki nam pokaže, da samo z branjem nekega dela Svetega pisma ne razumemo, kaj pomeni, če nismo prebrali še sovisnih vrstic. V Apostolskih delih 17:11 beremo o ljudeh iz grškega mesta Beróje, ki je ležalo nedaleč od Tesalonike. »Tamkajšnji Judje so bili bolj prijazni od tistih v Tesaloniki. Z veliko naklonjenostjo so sprejeli besedo in vsak dan preiskovali svete spise, če je to res tako.«
Ob bežnem branju bi lahko sklepali, da so kristjani v Beroji bili bolj goreči kot tisti v Tesaloniki. Vendar upoštevaj 10. vrstico v Apostolskih delih, v 17. poglavju, kjer opisuje, da sta Pavel in Sila, ko sta prispela v Berojo, odšla »v judovsko shodnico«, da bi oznanjala Božjo besedo. 12. vrstica pravi, da so ›mnogi med njimi [Judje] sprejeli vero‹. Ta vrstica nam pomaga priti do drugačnega zaključka. Sveto poročilo nam pove, da ljudje teh dveh mest, ki jih je primerjal niso bili kristjani, ampak Judje.
Poleg tega pa, ali si opazil, da so bili Berojci bolj plemeniti? Željno so preiskovali Svete spise. Profesor Archibald Thomas Roberts je te vrstice v delu Word Pictures in the New Testament takole komentiral: »Pavel jim je dnevno razlagal Svete spise kot v Tesaloniki, toda namesto da bi bili Berojci prizadeti zaradi njegovega novega pojasnjevanja, so sami raziskovali (anakrinō pomeni pazljivo pregledati, natančno in previdno raziskovati kot v pravnem postopku . . .) Svete spise.« Njihovo raziskovanje ni bilo površinsko. Ti berojski Judje so skrbno preiskovali, ali je to, kar sta Pavel in Sila iz Svetih spisov učila o Jezusu kot o dolgo obljubljenem Mesiju, resnica.
Pomembno je torej, da posnemamo zgled nekdanjih Berojcev in Božjo besedo ne le beremo, ampak jo tudi preučujemo — skrbno ›preiskujemo svete spise‹ — tako da bi razumeli, kaj je v njih rečeno. Tako lahko poglobimo cenjenje do Biblije in podobno kot Timotej, ›rešimo sebe in tiste, ki nas poslušajo‹. Zakaj? Ker smo Sveto pismo brali in proučevali tako, da lahko sedaj poslušno ravnamo tako, kot smo se iz njega naučili (Pregovori 3:1-6).
Izvor pravih vrednot in prerokb
Razmislimo še o dveh drugih razlogih za proučevanje Biblije. Biblija se ne da primerjati z nobeno knjigo, ko gre za moralne in etične vrednote. Pred mnogimi leti je nek ameriški vzgojitelj takole opisal svoja opažanja: »Verjamem, da je spoznanje Biblije brez visokošolskega študija več vredno, kot visokošolski študij brez Biblije.« Da bi biblijsko spoznanje postalo tvoj zaklad, moraš Sveto pismo proučevati z namenom, da boš upošteval vse smernice in nauke v svojem vsakodnevnem življenju, tako da bi lahko postal boljši človek, človek, ki se bo ›držal besede resnice‹ (2. Timoteju 2:15; Pregovori 2:1-22).
Poleg tega pa lahko v Bibliji najdemo Božje navdihnjene prerokbe, ki so se že izpolnile v zgodovini in druge, ki se spolnjujejo v našem stoletju. Proučevanje biblijskih prerokb pomaga človeku razumeti pomen sedanjih svetovnih dogodkov — vojne, lakote, razpad družin, nasilje, kriminal — in tudi, kako se lahko izognemo, da nas ne bi bilo zaradi tega strah. (Luka 21:10, 11, 12, 25-28) Tako dobimo Božje odgovore na današnje probleme, odgovore, ki nam pojasnijo, kje se nahajamo v toku časa in kako lahko uspešno načrtujemo za prihodnost. Ti odgovori prihajajo prek ›zvestega in razumnega sužnja‹, ki uporablja družbo Watchtower kot svojo izdajateljsko zastopništvo. (Matej 24:45-47; 2. Petrovo 1:19)
Psalm 119:105 pravi: »Svetilka mojim nogam je tvoja beseda, luč na moji stezi.« Ljudje, ki redno proučujejo svetopisemske besede modrosti in jih tudi upoštevajo, bodo razumeli Božjo voljo in namene in bodo na osvetljeni poti. Tako pa so vodeni skozi današnje moralno močvirje.