Biblija — knjiga, ki naj bi jo brali

KAR ni dovolj presežnikov, ko beseda nanese na Biblijo. Je daleč najbolj razširjena knjiga v vsej zgodovini. Biblija je najstarejša, najbolj prevajana, najpogosteje citirana, najvplivnejša in najbolj spoštovana knjiga. Verjetno pa je tudi najbolj polemična. Gotovo pa je tudi knjiga, ki je preživela največ prepovedi, sežiganj in nasilnih nasprotovanj. Na žalost je še en presežnik, ki pa danes za Biblijo ne velja več. Malo je verjetno, da ima še vedno najširši krog bralcev na svetu.

Ljudje morda Biblijo imajo kje v hiši, mnogi pa menijo, da so prezaposleni, da bi si vzeli tudi čas za branje. Branje je bilo nekdaj priljubljeno razvedrilo. Sedaj pa večina svoj prosti čas raje preživi pred televizorjem ali kako drugače. Tisti pa, ki še vedno kaj preberejo, raje sežejo po čem lahkotnejšem. Branje Biblije zahteva zbranost, večina ljudi pa se branju ne posveča več tako zbrano.

Toda Biblija ni preživela samo zato, da bi obležala na knjižnih policah. Imamo dobre razloge, zakaj naj bi jo brali. Razmislimo o nekaterih dejstvih.

Ni čudno, da je vzdržala!

Izraz »Biblija« prihaja iz grške besede biblía, ki pomeni »knjižice«. To nas spomni na to, da Biblijo sestavljajo številne knjige in nekatere niso ravno majhne. Nastajale so v razdobju dobrih šestnajstih stoletij. Pisatelji so bili ljudje, ki pa so bili navdihnjeni od višjega Vira. Neki biblijski pisec je dejal: »Prorokovanje ni nikdar prišlo po volji človeški, temuč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti Duh« (2. Petrov 1:21). Kar velja za svetopisemsko prerokovanje, velja tudi za preostalo Biblijo. Te od Boga navdihnjene »knjižice« so izpolnjene z vzvišenimi mislimi Boga Jehova (Izaija 55:9). Ni čudno, da je Biblija vzdržala tako dolgo!

Za Božje služabnike je bila Biblija vedno najpomembnejša knjiga. Strinjajo se z apostolom Pavlom, ki je tudi sam bil eden od biblijskih piscev. Rekel je: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk« (2. Timoteju 3:16). Zato je Biblija tudi osnova verovanja današnjih Jehovovih prič. Opredeljuje njihove nauke in je merilo njihovega vedenja. Vsem srčno priporočajo, naj dnevno preberejo odlomek iz Božje Besede in o njegovi vsebini spoštljivo meditirajo (Psalm 1:1-3).

Navada branja Biblije

Navada branja Svetega pisma je bila koristna v preteklosti. Izraelski kralji so bili pod zapovedjo, naj si napravijo lastnoročni prepis zakona — sedaj pomembnega dela Biblije — in ga berejo dnevno, kar jih bo stalno opominjalo na to, kakšna je Božja volja v zvezi z njimi (5. Mojzesova 17:18-20). Mnogi kralji so propadli, ker niso delali tako.

Vrednost preučevanja Svetega pisma ponazarja primer ostarelega preroka Daniela. Ker je Daniel osebno preučeval del Biblije, ki je obstajal v njegovem času, je mogel, ko je bil v babilonskem pregnanstvu, ,zapaziti iz knjig‘, da se bo vsak čas izpolnila pomembna prerokba, ki jo je zapisal Jeremija (Daniel 9:2, NW).

Ob času Jezusovega rojstva je »pravičen in pobožen« mož Simeon z zaupanjem pričakoval, da bo videl tega, ki bo postal Kristus ali Mesija. Simeon je bil deležen obljube, da ne bo umrl, ne da bi prej videl Kristusa. Ko je Simeon imel v rokah malega Jezusa, je namignil na Izaijevo prerokbo, kar kaže, da je bil pozoren bralec biblijskih knjig, ki so bile v njegovih dneh že napisane. (Lukež 2:25-32; Izaija 42:6)

Ko je Janez Krščevalec pridigal, »je ljudstvo živelo v pričakovanju« Mesija. Kaj sklepamo iz tega? To, da so bili mnogi Judje seznanjeni z mesijanskimi prerokbami, zapisanimi v Svetem pismu. (Lukež 3:15, EI) To je zanimivo, saj do knjig v tedanjih časih ni bilo tako lahko priti. Razmnoževanje biblijskih knjig je terjalo marljivo ročno prepisovanje, zato so bile tudi temu primerno drage in težko dosegljive. Kako se je ljudstvo seznanilo z njihovo vsebino?

Mnogokrat kar z javnim branjem. Mojzes je denimo zapovedal, naj se ob določenih ustaljenih datumih izraelskemu zboru bere ves zakon, ki ga je dal Bog (5. Mojzesova 31:10-13). Do prvega stoletja n. š. se je javno branje biblijskih knjig že dodobra razmahnilo. Učenec Jakob je pripomnil: »Mojzes jih ima od starodavnih časov dosti po vseh mestih, ki ga oznanjujejo, ko se vsako soboto njegova postava čita po shodnicah« (Dejanja apostolov 15:21).

Danes z lahkoto pridemo do lastnega izvoda Biblije. Vsaj nekaj teh »knjižic« je na voljo v jezikih, ki zajemajo 98 odstotkov svetovnega prebivalstva. Žalostno je torej, da mnoge ne zanima, kaj jim Biblija sporoča. To morda je znanstvena doba, toda Božja Beseda, Biblija, je še vedno nadvse ,koristna za pouk‘. Zdravo svetuje glede morale, medčloveških odnosov in še o marsičem. Vrhu tega pa Biblija daje edino zanesljivo upanje za mirno prihodnost.

Brati jo redno

Jehovove priče so zatorej pri svojem delu vidno mesto namenile spodbujanju k rednemu branju Biblije. Na tovarniški zgradbi njihovega svetovnega sedeža v Brooklynu, New York, je z debelimi črkami zapisan opomin: »BERITE BOŽJO BESEDO BIBLIJO DNEVNO.« Te besede je videlo že milijone mimoidočih in upati je, da jih mnogi tudi upoštevajo.

Več kot 73.000 občin Jehovovih prič po vsem svetu ima vsak teden teokratično šolo oznanjevanja. Del programa je namenjen javnemu branju izbranega dela Biblije. Tudi vsi prisotni imajo za nalogo, da sami vsak teden preberejo nekaj biblijskih poglavij. Ti, ki se urnika držijo, naposled preberejo celo Biblijo.

Ta priprava je v skladu z enim od učbenikov, ki se uporabljajo v tej šoli. Vodič za teokratično službo usposabljanja pravi: »Tvoj osebni plan naj bi vključeval tudi čas za branje Biblije. Zelo veliko je vredno, prebrati jo od začetka do konca. [. . .] Toda tvoj cilj pri branju naj nikoli ne bo v tem, da pač prebereš določeno količino, temveč da dobiš splošni pregled z namenom, da se tega spomniš. Vzemi si čas, da o napisanem razmisliš.«

Druge publikacije Jehovovih prič ravno tako spodbujajo k branju Biblije. V reviji Prebudite se!, ki izhaja kot spremljevalec te revije, je bila na primer zapisana naslednja spodbuda za mlade: »Ali si [. . .] prebral celotno Biblijo? Biblija je resda velika knjiga, toda zakaj ne bi porazdelil branja v majhne dele? [. . .] ,Plemeniti‘ Berejci so ,vsak dan preiskovali pisma‘ (Dejanja apostolov 17:11). Če si boš tudi ti vsak dan vzel samo 15 minut za branje, [. . .] boš lahko prebral célo Biblijo v enem letu.« Jehovove priče menijo, da bi novodobni kristjani morali biti dobro podkovani v Svetem pismu, tako kakor so bili Božji služabniki starega časa.

Zaradi tega so Priče podprle različico javnega branja Biblije 20. stoletja. V večih jezikih so posnele kasete z branjem, ki obsega celotno Biblijo. Za mnoge je bila to dobra pomoč pri premagovanju nekaterih ovir pri branju Biblije. Nekateri te kasete poslušajo, ko delajo po hiši, vozijo avto in med raznimi drugimi opravki. Čudovito doživetje je sesti in tiho poslušati branje biblijskega odlomka ter mu slediti iz lastne Biblije.

Če Biblije še ne berete dnevno, zakaj si ne bi te navade privzgojili? Ni treba, da bi nam to dnevno jemalo veliko časa, zato pa bodo koristi toliko večje, saj vam bo uporaba Svetega pisma omogočila ravnati modro in uživati duhovno nagrajujoče življenje. Ravnali boste tudi v skladu z zapovedjo, ki je bila pred davnimi časi namenjena izraelskemu vodju Jozuetu: »Ta knjiga postave naj ne gre od tvojih ust, temuč jo premišljaj dan in noč, da bi si prizadeval delati po vsem, kar je pisano v njej; zakaj tedaj storiš uspešno svojo pot, tedaj ti pojde po sreči« (Jozua 1:8).

Biblijske strani odkrivajo Jehovov ljubeč namen s poslušnim človeštvom. Točno spoznanje njegove navdihnjene Besede prinaša pravo srečo in upanje na večno življenje v raju na čudovitem novem svetu neskončnih blagoslovov (Lukež 23:43; 2. Petrov 3:13). Da bi le izkoristili priložnost branja in preučevanja Biblije ter si prizadevali za tem čudovitim življenjem.