Koristi dnevnega branja biblije

»Blagor človeku, ki [. . .] se veseli Gospodove postave in jo premišljuje podnevi in ponoči.« (PSALM 1:1, 2, EI)

1. a) Kaj piše na enem od zidov tovarniške zgradbe svetovnega središča Watch Tower Society? b) Kakšno korist bomo imeli, če si bomo vzeli k srcu ta nasvet?

»BERITE BOŽJO BESEDO BIBLIJO DNEVNO.« Te besede so z velikimi črkami napisane na enem od zidov zgradbe v Brooklynu (New York), v kateri Watchtower Bible and Tract Society tiska Biblije in biblijsko literaturo. Ta opomin ni namenjen le ljudem iz sveta, ki vidijo napis. Jehovove priče se zavedajo, da si ga morajo tudi sami vzeti k srcu. Kateri namreč Biblijo redno berejo in po njej živijo, imajo koristi od njenega poučevanja, svarjenja, zmožnosti, da poboljša in vzgaja v pravičnosti. (2. Timoteju 3:16, 17, EI)

2. Kako je brat Russell poudaril to, kako pomembno je brati Biblijo?

² Jehovove priče visoko cenijo in redno uporabljajo svoje biblijskoučne pripomočke, tudi Stražni stolp. Vedo pa, da niti eden od njih ne more nadomestiti Biblije. Charles Taze Russell, prvi predsednik Watch Tower Bible and Tract Society, je davnega 1909. leta bralcem revije Stražni stolp napisal: »Nikoli ne smemo pozabiti, da je naše merilo Biblija, zato so naši pripomočki, naj so še tako od Boga dani, samo ‚pripomočki‘ in ne nadomestki zanjo.«

3. a) Kako ‚Božja beseda‘ vpliva na tiste, ki so ji izpostavljeni? b) Kako pogosto so Berejci brali in preučevali Sveto pismo?

³ Nobena druga knjiga ni tako učinkovita in ne gre tako v bistvo stvari kakor navdihnjeno Sveto pismo. »Živa je [. . .] beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca.« (Hebrejcem 4:12) Učenec Lukež je prisrčno pohvalil Berejce. Dejal je, da so »blažji«. Niso samo željno sprejeli tistega, kar sta jim oznanjevala apostol Pavel in njegov tovariš Sila, temveč so tudi »vsak dan preiskovali pisma«, da so ugotovili, kakšna je svetopisemska podlaga za tisto, kar so se naučili. (Dejanja apostolov 17:11)

Brati jo dnevno

4. Kaj Sveto pismo govori o tem, kako pogosto bi morali brati Biblijo?

⁴ V sami Bibliji ni nikjer določeno, kako pogosto bi jo morali brati. Najdemo pa v njej zapis, kako je Jehova svetoval Jozuetu, naj ‚knjigo postave premišlja dan in noč‘, da bo lahko modro ravnal in uspešno izpolnjeval od Boga dano nalogo. (Jozue 1:8) Iz nje tudi zvemo, da bi moral vsak kralj, ki je vladal staremu Izraelu, brati Sveto pismo »vse dni svojega življenja«. (5. Mojzesova 17:19) V njej piše tudi naslednje: »Blagor človeku, ki se ne ravna po nasvetu brezbožnih, [. . .] marveč se veseli Gospodove postave in jo premišljuje podnevi in ponoči.« (Psalm 1:1, 2, EI) Iz evangelija, ki ga je napisal Matevž, poleg tega izvemo, da je Jezus Kristus, ko je zavrnil Satanove skušnjave, navajal navdihnjene Hebrejske spise. Dejal je: »Pisano je: ‚Ne bo živel človek ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih‘.« (Matevž 4:4) Kako pogosto pa se moramo telesno hraniti? Vsak dan! Hraniti se z duhovno hrano pa je celo še bolj pomembno, saj je to povezano z našim upanjem na večno življenje. (5. Mojzesova 8:3; Janez 17:3)

5. Kako nam dnevno branje Biblije pomaga ‚živeti dostojno Jehova‘, ko zadenemo ob preskušnje vere?

⁵ Vsi se moramo dnevno krepiti z Božjo Besedo. Vsak dan namreč stojimo pred preizkušnjami naše vere, bodisi doma, v službi, v šoli, na ulici, pri nakupovanju in na oznanjevanju. Kako se bomo spoprijeli z njimi? Ali se bomo zlahka spomnili biblijskih zapovedi in načel? Biblija ne spodbuja, naj se zanašamo nase, temveč svari: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« (1. Korinčanom 10:12) Dnevno branje Biblije nam bo pomagalo, da bomo ‚živeli dostojno Gospoda, v vsem njemu po volji‘, in ne bomo dovolili svetu, da bi nas oblikoval po svojem kalupu. (Kološanom 1:9, 10; Rimljanom 12:2)

Biblijo je treba prebirati vedno znova

6. Zakaj je koristno brati Biblijo vedno znova?

⁶ Brati Biblijo pomeni čisto nekaj drugega kakor brati kak roman. Naj je ta še tako priljubljen je napisan za enkratno branje; ko človek enkrat pozna njegovo zgodbo in konec, pozna vse. Čisto drugače pa je z Biblijo. Naj smo jo še tolikokrat prebrali, nam zelo koristi, ko jo beremo znova. (Pregovori 9:9) Za sprevidevnega človeka Sveto pismo z vsakim branjem dobiva nov pomen. V luči tega, kar je v zadnjih mesecih videl, slišal in doživel, ga prerokbe o zadnjih dneh še bolj prevzamejo. (Daniel 12:4) In ko se tak sprevideven bralec Biblije bogati z življenjskimi izkušnjami in se spoprijema s problemi, bolje doume nasvet, ki ga je kdaj prej morda prebral čisto po naključju. (Pregovori 4:18) Če resno zboli, mu biblijske obljube o tem, da bodo odpravljene bolečine in bo obnovljeno zdravje, pomenijo veliko več kakor kdaj prej. In če mu umre kak dober prijatelj ali družinski član, še bolj ceni vstajenjsko obljubo.

7. Kaj nam lahko pomaga, kadar smo pred kakšno novo odgovornostjo v življenju, in zakaj?

⁷ Morda že leta berete Biblijo in upoštevate njene nasvete. Zdaj pa ste mogoče pred novimi odgovornostmi v življenju. Se morda nameravate poročiti? Ali pa vas čaka starševstvo? Vam je bila v občini zaupana odgovornost starešina ali službenega pomočnika? Ali pa ste se lotili polnočasnega evangeliziranja in boste tako lahko več pričevali in poučevali? Kako koristno bo za vas, če boste še enkrat prebrali Biblijo in pri tem mislili na te svoje nove odgovornosti! (Efežanom 5:24, 25; 6:4; 2. Timoteju 4:1, 2)

8. Kako lahko spremenjene razmere pokažejo, da se moramo o stvareh, za katere smo menili, da jih že obvladamo, še več naučiti?

⁸ Morda ste v preteklosti že uspešno odsevali sadove duha. (Galatom 5:22, 23) Pa vendar se boste skupaj s spremenjenimi razmerami srečali tudi s potrebo po tem, da se o teh božanskih lastnostih še več naučite. (Primerjajte Hebrejcem 5:8.) Nekdanji potujoči nadzornik, ki je uvidel, da bo moral to svojo posebno službo pustiti, da bi lahko skrbel za svoje ostarele starše, je povedal: »Prej sem menil, da že kar dobro odsevam sadove duha. Zdaj pa čutim, kot da spet začenjam znova.« Tudi možje in žene, katerih zakonec je telesno ali čustveno bolan, lahko ugotovijo, da včasih, ko tako skrbijo zanj, zaradi močnega pritiska pride do odzivov, ki jim vzamejo pogum. Redno branje Biblije pa je lahko vir velike tolažbe in pomoči.

Kdaj naj beremo Biblijo

9. a) Kaj lahko človeku, ki ima veliko dela, pomaga vsak dan najti čas za branje Biblije? b) Zakaj je branje Božje Besede še zlasti pomembno za starešine?

⁹ Za ljudi, ki imajo že tako veliko dela, je to, kako najti čas, da bi se redno ukvarjali še s čim dodatnim, vsekakor izziv. Pri tem nam lahko pomaga Jehovov zgled. Biblija odkriva, da on vse dela ob ‚določenem času‘. (1. Mojzesova 21:2; 2. Mojzesova 9:5; Lukež 21:24; Galatom 4:4) Če se zavedamo, kako pomembno je redno brati Božjo Besedo, nam to pomaga, da si v svojem vsakodnevnem urniku za to določimo čas. (Efežanom 5:15-17) Še zlasti starešine bi si morali vzeti čas za redno branje Biblije. To pa zato, da bodo njihovi nasveti nedvoumno temeljili na biblijskih načelih in da bo njihov duh odseval ‚modrost, ki je od zgoraj‘. (Jakob 3:17; Titu 1:9)

10. Kdaj nekateri najdejo čas za to, da vsak dan berejo Biblijo?

¹⁰ Mnogi, ki uspešno uresničujejo svoj načrt branja Biblije, jo berejo zgodaj zjutraj, predno se lotijo drugega vsakodnevnega dela. Drugi pa so ugotovili, da so pri tem laže dosledni ob kakšnem drugem času. Vozači lahko čas potovanja dobro izkoristijo tako, da poslušajo Biblijo s kaset (kjer so le-te na voljo). Nekateri Priče poslušajo te kasete, tudi ko opravljajo običajna gospodinjska dela. Na 20. in 21. strani lahko v članku »Kdaj jo berejo in kako jim to koristi« najdemo programe, po katerih so se ravnali različni Priče iz Evrope, Afrike, Severne Amerike, Južne Amerike in z Vzhoda.

11. Kako bi lahko dnevno brali Biblijo, tudi če nimamo tako veliko časa?

¹¹ Ni pa najpomembnejše to, koliko časa posvetimo branju Biblije, kadarkoli pač moremo, temveč to, kako redno jo beremo. Morda uživate v tem, da se usedete in uro ali več berete, raziskujete in se zatopite v gradivo. Toda ali vam vaš urnik dopušča, da to počnete redno? Ali ne bi bilo zato bolje, da bi Biblijo brali vsak dan 15 ali pa samo 5 minut, kakor pa da bi dovolili, da minejo dnevi, ko je sploh ne bi odprli? Odločite se, da boste Biblijo brali dnevno. Kadar bo mogoče, pa branje obogatite še z globjim raziskovanjem.

Različni načini branja Biblije

12. Kakšen program branja Biblije imajo novi člani betelske družine in študenti Gileada?

¹² Biblijo je moč brati na mnogo načinov. Koristno jo je prebrati od Prve Mojzesove knjige do Razodetja. Od vseh članov svetovne betelske družine, najsi služijo v svetovnem središču ali pa v eni od Družbinih podružnic, se pričakuje, da v prvem letu betelske službe preberejo Biblijo. (To navadno pomeni, da na dan preberejo štiri do pet strani oziroma tri do pet poglavij, odvisno pač od tega, kako dolga so.) Študenti Watchtowerjeve biblijske šole Gilead pa morajo Biblijo od začetka do konca prebrati predno diplomirajo. To naj bi jim pomagalo, da bi dnevno branje Biblije postalo del njihovega življenja.

13. Kakšen pohvalen cilj, si lahko postavijo novokrščeni Priče?

¹³ Tudi za novokrščene Priče je dobro, če si postavijo za cilj, da preberejo Biblijo. Neki starešina je leta 1975 mladega Francoza, ko se je ta pripravljal za krst, vprašal, ali že ima natančen program branja Biblije. Odtlej ta mladenič vsako leto prebere Biblijo. Navadno jo bere zjutraj, predno gre na delo. Sam o rezultatih tega pravi takole: »Zdaj precej bolj poznam Jehova. Vidim lahko, da je vse, kar dela, povezano z njegovim namenom, pa tudi to, kako ravna, kadar nastopijo ovire. Vidim tudi, da se iz vseh njegovih dejanj hkrati zrcalita pravičnost in dobrota.«

14. a) Kaj je treba, da bi se lahko lotili programa branja Biblije, katerega ne bo nič ustavilo? b) Kaj nam lahko pomaga vtisniti si v spomin splošno sliko vsake biblijske knjige, ki jo beremo?

¹⁴ Ali ste že prebrali Biblijo? Če ne, potem je zdaj primeren čas, da začnete. Naredite si natančen program in se ga nato držite. Določite si, koliko strani ali poglavij boste vsak dan prebrali, ali pa si preprosto določite, koliko časa boste brali in kdaj. Vsak ne bo prebral Biblije v enem letu, toda pomembno je brati Božjo Besedo redno, če je le mogoče vsak dan. In ko boste tako brali Biblijo, boste morda ugotovili, da si laže vtisnete v spomin splošno sliko prebranega, če si pomagate s priročniki. Če je v vašem jeziku na voljo Insight on the Scripturesa, potem si, predno se lotite branja določene biblijske knjige, v njem preberite kratko obnovo vrhuncev te knjige. Še zlasti bodite pozorni na naslove v odebeljenem tisku. Lahko pa si pomagate tudi z obširnejšo obnovo v knjigi “All Scripture Is Inspired of God and Beneficial”.b

15. a) Kateri predlogi s 16. in 17. strani bi vam lahko pomagali, da bi obogatili branje Biblije? b) Čemu potrebnemu bi morali posvetiti večjo pozornost, namesto da nam branje določenega števila strani postane obred?

¹⁵ Brati Biblijo dosledno je koristno, toda naj vam branje Biblije ne postane le nekakšen obred. Ne berite določenega števila strani dnevno zgolj zato, da boste lahko rekli, da vsako leto preberete Biblijo. Iz okvirčka »Nekaj predlogov, kako obogatiti branje Biblije« (16. in 17. stran) je razvidno, da lahko Biblijo berete na več načinov in ob tem uživate. Neglede na to, kakšno metodo branja ste si zbrali, pa poskrbite, da boste hranili razum in srce.

Dojemite, kar berete

16. Zakaj je pomembno, da si vzamemo čas in razmislimo o prebranem?

¹⁶ Jezus je, ko je učil svoje učence, poudaril, kako pomembno je, da razumejo, kar jim govori. Ni pa bilo nujno, da dojamejo le z razumom, temveč da ‚umejo s srcem‘. Le tako so po tem lahko tudi živeli. (Matevž 13:14, 15, 19, 23) Pri Bogu namreč šteje to, kakšen je kdo v notranjosti: v svojem srcu. (1. Samuelova 16:7; Pregovori 4:23) Zato moramo, poleg tega da biblijske misli popolnoma razumemo, o njih tudi razmišljati. Pretehtati moramo, kako zadevajo naše življenje. (Psalm 48:9; 1. Timoteju 4:15)

17. Iz katerih zornih kotov lahko razmišljamo o tem, kar preberemo v Svetem pismu?

¹⁷ Potrudite se in ugotovite, katera bistvena načela se v biblijskem poročilu zrcalijo. Tako jih boste potem lahko uporabili v razmerah, v katerih se boste morda znašli. (Primerjajte Matevž 9:13; 19:3-6.) Ko berete in razmišljate o Jehovovih sijajnih lastnostih, izrabite to priložnost in okrepite svoj osebni odnos z Jehovom ter si razvijte močan čut pobožne vdanosti. Ko berete odlomke, ki govorijo o Jehovovem namenu, razmislite, kaj lahko v skladu s temi nameni sami naredite. Ko preberete kak neposreden nasvet, pa se, namesto da si preprosto rečete: to že vem, vprašajte: ali delam tako kot piše? In če da, se vprašajte: kako bi lahko v tem ‚še napredoval‘? (1. Tesaloničanom 4:1, EI) Ko tako spoznavate Božje zahteve, upoštevajte tudi biblijske življenjske zglede tistih, ki so živeli v harmoniji s temi zahtevami, in tistih, ki niso. Premislite, zakaj so živeli tako, kakor so, in kakšen je bil rezultat. (Rimljanom 15:4; 1. Korinčanom 10:11) Ko berete o življenju Jezusa Kristusa, ne pozabite, da je Jehova prav njemu zaupal kraljestvo nad vso zemljo; naj to še poveča vaše hrepenenje po Božjem novem svetu. Razmislite tudi, kako bi lahko Božjega sina še bolje posnemali. (1. Petrov 2:21)

18. Kako lahko branje Biblije uravnotežimo s preučevanjem gradiva, s katerim nas oskrbuje »zvesti in preudarni suženj«?

¹⁸ Branje Biblije vsekakor ne bi smelo nadomestiti preučevanja odličnega gradiva, ki nam je na voljo po »zvestem in preudarnem sužnju« (NW). Tudi to gradivo je ena od Jehovovih priprav, in to zelo dragocena. (Matevž 24:45-47) Poskrbite pa, da bo redno branje Božje Besede v vašem življenju na vidnem mestu. In če je le mogoče, »BERITE BOŽJO BESEDO BIBLIJO DNEVNO«.

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovorili?

◻ Zakaj je koristno vsak dan prebrati kaj iz Biblije?

◻ Zakaj moramo Biblijo prebirati vedno znova?

◻ Kdaj je po vašem urniku dober čas za vsakodnevno branje Biblije?

◻ S čim lahko program branja Biblije naredite raznolik, ko tako Biblijo vedno znova prebirate?

◻ Zakaj je zelo pomembno razmišljati o prebranem?

[Okvir na straneh 16, 17]

Nekaj predlogov, kako obogatiti branje Biblije

1) Veliko ljudi bere biblijske knjige po vrstnem redu, po katerem so navadno natisnjene, torej od Prve Mojzesove knjige do Razodetja. Berete pa jih lahko tudi po tistem vrstnem redu, po katerem so bile prvotno napisane. Ne pozabite, da je Biblija zbirka 66-ih navdihnjenih knjig, božja knjižnica. Namesto da jo pač berete od strani do strani, lahko zato za spremembo morda preberete nekaj knjig, ki opisujejo zgodovino, nato pa nekaj tistih, ki so povečini preroške, zatem pa morda pisma z nasveti. Medtem vodite evidenco tega, kar ste prebrali, in glejte, da boste res prebrali vso Biblijo.

2) Ko preberete kak odlomek iz Svetega pisma, se vprašajte, kaj ta odkriva o Jehovu, njegovem namenu ter o tem, kako kaj naredi. Vprašajte se tudi, kako bi moralo to vplivati na vaše življenje ter kako bi lahko to uporabili, kadar komu pomagate.

3) Preberite iz evangelijev vse odlomke, ki opisujejo isti dogodek. Pri tem si pomagajte s tabelo »Main Events of Jesus’ Earthly Life«, ki jo najdete pod naslovom »Jesus Christ« v priročniku Insight on the Scriptures (ali v knjigi »All Scripture Is Inspired of God and Beneficial«). Branje lahko obogatite še s tem, da poiščete ustrezne odstavke v knjigi Največji človek, kar jih je kdaj živelo.

4) Ko v knjigi Dejanj apostolov berete poročilo o Pavlovem življenju in službi, preberite še s tem povezana navdihnjena pisma. Če torej v knjigi preberete imena mest ali pokrajin, kjer je Pavel oznanjeval, se ustavite in preberite pisma, ki jih je pozneje pisal tamkajšnjim sokristjanom. Koristno pa je tudi njegova potovanja spremljati na zemljevidu, kakršen je tisti na notranji strani spodnje platnice prevoda New World Translation.

5) Ko berete knjige od Druge do Pete Mojzesove, preberite še List Hebrejcem. Tako boste dobili pojasnilo za mnoge preroške vzorce. V Insight on the Scriptures pa lahko pod geslom »Law« (Postava) poiščete tudi tabelo »Some Features of the Law Covenant« (Nekaj značilnosti postavine zaveze).

6) Ko berete preroške knjige, si tudi vzemite čas, da ponovite s tem povezano zgodovinsko ozadje, ki je opisano v Bibliji. Na primer, ko berete Izaijevo knjigo, ponovite vse, kar v Bibliji piše o kraljih Uziju, Jotamu, Ahazu in Ezekiju, ki so omenjeni v Izaiju 1:1. (2. kraljev, od 15. do 20. poglavja; 2. letopisov, od 26. do 32. poglavja) Ko berete Hagajevo in Zaharijevo knjigo, pa si vzemite čas in ponovite, kar piše v Ezrovi knjigi.

7) Izberite si biblijsko knjigo in iz nje preberite odlomek (morda poglavje). Nato prebrano raziščite in si pri tem pomagajte s priročnikom Watch Tower Publications Index ali z Watchtower Library po računalniku, če je v vašem jeziku na voljo. Prebrano uporabite v življenju, pa tudi v govorih in pri terenskem oznanjevanju. Nato pa nadaljujte z naslednjim odlomkom.

8) Če imate na razpolago kakšno Watchtowerjevo izdajo, ki razlaga določeno biblijsko knjigo ali njen del, jo večkrat vzemite v roke, ko berete to knjigo. (Na primer: za Salomonovo Visoko pesem je razlaga v Watchtowerju, 1. 12. 1957, na straneh 720-34; za Ezekielovo knjigo v »The Nations Shall Know That I Am Jehovah«—How?; za Danielovo knjigo v »Your Will Be Done on Earth« ali pa v Our Incoming World Government—God’s Kingdom; za Hagajevo in Zaharijevo knjigo v Paradise Restored to Mankind—By Theocracy!; za Razodetje pa v knjigi Razodetje, pred nami je njegov veliki vrhunec!)

9) Med branjem poiščite tudi kakšno navzkrižno navedenko. Bodite pozorni na 320 odlomkov, ki jih Krščanski grški spisi dobesedno navajajo iz Hebrejskih spisov, in na stotine drugih odlomkov, na katere smo napoteni, kakor tudi na njihovo uporabo. Navedenke usmerjajo k odlomkom, v katerih Biblija opisuje izpolnitve prerokb, k življenjepisnim in zemljepisnim podrobnostim ter k sorodnim mislim, ki morda razjasnijo izraze, ki ste jih mogoče slabše razumeli.

10) Če je v vašem jeziku na voljo New World Translation z navedenkami, preberite tudi podčrtne opombe in članke v dodatku, ki so povezani s tistim, kar berete. Iz njih boste spoznali, zakaj je nekaj prevedeno tako, kot je, ter kako se pomembnejši izrazi lahko še prevedejo. Lahko pa tudi primerjate, kako so določene vrstice prevedene v drugih biblijskih prevodih.

11) Potem ko preberete poglavje, napišite strnjen povzetek, glavne misli poglavja. Na podlagi tega kasneje prebrano tudi ponovite in o njem razmislite.

12) Med branjem Biblije si označite stavke, ki si jih še zlasti želite zapomniti, ali pa jih prepišite na kartončke ter postavite tja, kjer jih boste videli vsak dan. Zapomnite si jih; razmišljajte o njih; uporabljajte jih. Ne skušajte si jih zapomniti preveč naenkrat, morda le enega ali dva na teden, druge pa potem, ko boste Biblijo brali naslednjič.

[Slike na strani 15]

Ali berete Biblijo oziroma jo poslušate s kaset vsak dan?