Zvestovdano podpirati Božjo navdihnjeno Besedo
»Odrekli smo se skrivnim delom sramu ter ne ravnamo z zvijačami, tudi ne preobračamo besede Božje.« (2. KORINČANOM 4:2)
1. a) Kaj je treba, da bi se opravilo delo, opisano v Matevževem evangeliju 24:14 in 28:19, 20? b) V kolikšnem obsegu je bila Biblija na voljo v ljudskih jezikih ob pričetku zadnjih dni?
JEZUS Kristus je v svoji slavni prerokbi o kraljevski navzočnosti in sklenitvi te stare stvarnosti, napovedal: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« Svojim sledilcem je tudi naročil: »Pridobivajte mi v učence vse narode, [. . .] učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 24:14; 28:19, 20) Da bi se te prerokbe spolnile, je treba opraviti še veliko pri prevajanju in tiskanju biblij, poučevanju ljudi o njenem pomenu in pri tem, da se jim pomaga živeti po njej. Kakšna prednost je sodelovati pri takšni dejavnosti! Vsa Biblija, ali pa kak njen del, je bila že 1914. leta objavljena v 570 jezikih. Od tedaj pa so jo prevedli še v stotine drugih jezikov in ogromno narečij, in v mnogih jezikih je mogoče dobiti tudi več kot en prevod.a
2. Kakšni različni motivi so vplivali na delo biblijskih prevajalcev in izdajateljev?
2 Za vsakega prevajalca je izziv vzeti gradivo v nekem jeziku in ga oblikovati tako, da bo tistim, ki ga bodo brali in poslušali v drugem jeziku, razumljiv. Nekateri biblijski prevajalci so svoje delo opravljali z živo zavestjo, da je tisto, kar prevajajo, Božja Beseda. Druge je kratko malo očaral izziv izredne natančnosti tega projekta. Na biblijsko vsebino morda gledajo le kot na dragoceno kulturno dediščino. Za nekatere je vera posel in je to, da natisnejo knjigo s svojim imenom kot prevajalec ali izdajatelj, eden od načinov preživljanja. Toda očitno je, da njihov motiv vpliva na delo, ki ga opravljajo.
3. Kako je na svoje delo gledal Odbor za pripravo biblijskega prevoda New World?
3 Vredno je prisluhniti naslednji izjavi Odbora za pripravo biblijskega prevoda New World: »Prevajati Sveto pismo pomeni v drug jezik prenašati misli in besede Boga Jehova [. . .]. Nad tem dejstvom bi se morali zamisliti. Prevajalci Svetega pisma, ki se bojijo in ljubijo njegovega Božanskega avtorja, čutijo, da so za to, da njegove misli in oznanila prenesejo, kolikor le morejo natančno, odgovorni še posebej Njemu. Odgovornost čutijo tudi do iščočih bralcev, katerih večna rešitev je odvisna od prevoda Besede, ki jo je navdihnil Najvišji Bog. S takšnim čutom vzvišene odgovornosti je odbor posvečenih ljudi po mnogih letih izdal New World Translation of the Holy Scriptures.« Namen odbora je bil biblijski prevod, ki bi bil jasen in razumljiv ter bi se tako dosledno ravnal po izvirni hebrejščini in grščini, da bi lahko bil temelj za neprestano povečevanje točnega spoznanja.
Kaj se je zgodilo z Božjim imenom?
4. Kako pomembno je v Bibliji Božje ime?
4 Eden glavnih namenov Biblije je, da pomaga ljudem spoznati pravega Boga. (2. Mojzesova 20:2–7; 34:1–7; Izaija 52:6) Jezus Kristus je svoje sledilce učil moliti, naj bo ime njegovega Očeta »posvečeno«, naj se ga ima za sveto, oziroma naj se ravna z njim kot s svetim. (Matevž 6:9) Bog je svoje osebno ime dal zapisati v Biblijo več kot 7000-krat. Želi, da bi ljudje poznali to ime in lastnosti Tistega, ki to ime nosi. (Malahija 1:11)
5. Kako so Božje ime predstavili različni prevajalci?
5 Mnogi biblijski prevajalci so pokazali, da Božje ime iskreno spoštujejo in so ga pri delu dosledno rabili. Nekaterim prevajalcem je ljubša oblika Jahve. Drugi so se odločili za obliko Božjega imena, ki je prilagojena njihovemu lastnemu jeziku, vendar jo je še vedno jasno razpoznati kot ime, ki se pojavlja v hebrejskem besedilu, morda za tisto obliko imena, ki je zaradi svoje dolge rabe že dobro znana. V glavnem besedilu New World Translation of the Holy Scriptures se tako 7210-krat rabi ime Jehova.
6. a) Kaj so v zadnjih letih prevajalci naredili z omembami Božjega imena? b) Koliko je ta navada razširjena?
6 Čeprav biblijski prevajalci v prevodih navdihnjene Besede zadnja leta ohranjajo imena poganskih božanstev, kot sta Baal in Moloh, pa osebno ime pravega Boga vedno bolj odstranjujejo. (2. Mojzesova 3:15; Jeremija 32:35) V odlomkih, kot sta Matevžev evangelij 6:9 in Janezov evangelij 17:6, 26, so v zelo razširjenem albanskem prevodu grški izraz »tvoje ime« (to je: Božje ime) prevedli kar s »ti«, kakor da v stavkih ime sploh ne bi bilo omenjeno. The New English Bible in Today’s English Version sta iz Psalma 83:18 odstranila tako Božje osebno ime kot kakršen koli napotek k dejstvu, da Bog sploh ima ime. Čeprav se Božje ime pojavlja v starejših hebrejskospisnih prevodih v večini jezikov, pa so ga v novejših pogosto odstranili ali pa ga porinili v obrobno opombo. To velja tudi za angleščino in za mnoge jezike v Evropi, Afriki, Južni Ameriki, Indiji in za tihooceanske otoke.
7. a) Kako ravnajo z Božjim imenom prevajalci nekaterih afriških Biblij? b) Kaj o tem menite vi?
7 Prevajalci, ki so prevedli Biblijo v nekatere afriške jezike, pa so šli še dlje. Božje ime niso le nadomestili s svetopisemskim nazivom, kot je Bog ali Gospod, temveč so vstavili ime, ki so ga privzeli od krajevnih verovanj. V The New Testament and Psalms in Zulu (prevod iz 1986. leta) so izmenično rabili naziv Bog (uNkulunkulu) in osebno ime (uMvelingangi), za katero Zulujci menijo, da se nanaša na ,velikega pradeda, ki se ga časti po človeških pradedih‘. V članku revije The Bible Translator, od oktobra 1992, je pisalo, da so pri prevajanju Biblije v čičevščino, ki jo bodo poimenovali Buku Lojera, namesto osebnega imena Jehova rabili ime Čauta. Članek pojasnjuje, da je Čauta »Bog, ki ga sami že od nekdaj poznajo in častijo«. Vendar mnogi od njih obožujejo tudi tisto, za kar verjamejo, da so duhovi umrlih. Ali je res, da je kakršno koli ime, s katerim ljudje v prošnjah naslavljajo »Najvišje bitje«, lahko pravno veljavno enakovredno osebnemu imenu Jehova, ne glede na to, kaj vse njihovo čaščenje zajema? Nikakor ne! (Izaija 42:8; 1. Korinčanom 10:20) Če Božje osebno ime nadomestimo z nečim, zaradi česar bodo ljudje mislili, da so njihova tradicionalna verovanja pravzaprav pravilna, jim to ne bo pomagalo zbližati se s pravim Bogom.
8. Zakaj niso uspeli preprečiti izpolnitve Božjega namena, da bi oznanil svoje ime?
8 Zaradi vsega tega pa se Jehovov namen, da bo oznanil svoje ime, ni spremenil, niti ni to preprečilo njegove izpolnitve. V evropskih, afriških in ameriških jezikih, kot tudi jezikih Daljnega vzhoda ter po morskih otokih še vedno krožijo mnoge Biblije, v katerih je Božje ime. Tu je še nad 5,400.000 Jehovovih prič, ki v 233 državah in področjih posvetijo skupaj več kot milijardo ur na leto za to, da pripovedujejo drugim o imenu in namenu pravega Boga. Tiskajo in razdeljujejo Biblije, v katerih je Božje ime, in to v jezikih, ki jih govori kake 3.600,000.000 svetovnih prebivalcev, med katerimi so angleščina, kitajščina, ruščina, španščina, portugalščina, francoščina in nizozemščina. V jezikih, ki jih govori večina svetovnega prebivalstva, tiskajo pripomočke za preučevanje Biblije. Kmalu bo ukrepal tudi sam Bog in dokončno spolnil svojo napoved, da bodo narodi »morali spoznati, da [je on] Jehova«. (Ezekiel 38:23, NW)
Ko prevod oblikujejo osebna verovanja
9. Kako Biblija kaže, da imajo vsi, ki se ukvarjajo z Božjo Besedo, veliko odgovornost?
9 Prevajalci Božje Besede in tisti, ki z njo učijo druge, imajo veliko odgovornost. Apostol Pavel je o svoji strežbi in strežbi svojih družabnikov rekel naslednje: »Odrekli smo se skrivnim delom sramu ter ne ravnamo z zvijačami, tudi ne preobračamo [pačimo, SSP] besede Božje, marveč se z razodevanjem resnice priporočamo vesti vseh ljudi vpričo Boga.« (2. Korinčanom 4:2) Pačiti pomeni pokvariti kaj s primešanjem česa tujega ali slabšega. Apostol Pavel ni bil kot nezvesti Izraelovi pastirji Jeremijevih dni, ki jih je Jehova pokaral, ker so namesto tega, kar jim je naročil Bog, pridigali svoje lastne zamisli. (Jeremija 23:16, 22) Kaj pa se je dogajalo v novejšem času?
10. a) Kako so namesto zvestovdanosti do Boga na nekatere današnje prevajalce vplivali drugi motivi? b) Kakšno vlogo so si nedopustno prilastili?
10 Med drugo svetovno vojno je odbor teologov in pastorjev v Nemčiji pri izdelavi revidirane »Nove zaveze« sodeloval z nacistično vlado. Iz nje so odstranili vsakršne opombe, ki bi bile ugodne za Žide, ter vse, kar je kazalo na judovski izvor Jezusa Kristusa. Pozneje so se prevajalci, ki so izdelali The New Testament and Psalms: An Inclusive Version, podali v drugo smer in si prizadevali izbrisati vse navedbe o odgovornosti Judov za Kristusovo smrt. Ti prevajalci so tudi menili, da bodo feministični bralci srečnejši, če o Bogu ne bodo govorili kot o Očetu, temveč kot o Očetu-Materi, in če Jezus ne bo Božji Sin, ampak njegov Otrok. (Matevž 11:27) Ko so že bili pri tem, so odstranili tudi načelo, da je žena podložna možu in da morajo otroci poslušati starše. (Kološanom 3:18, 20) Izdelovalci teh prevodov očitno niso bili kakor apostol Pavel odločeni ne ,preobračati [pačiti, SSP] Božje besede‘. Izpred oči so zgubili vlogo prevajalca in stopili na mesto avtorja ter izdajali knjige, po katerih so s slovesom, ki ga ima Biblija, zagovarjali svoje lastne zamisli.
11. Kako nauki tako imenovanega krščanstva nasprotujejo temu, kar o duši in smrti uči Biblija?
11 Cerkve tako imenovanega krščanstva na splošno učijo, da je človeška duša duh, da ta ob smrti zapusti telo in da je nesmrtna. Nasprotno pa je v starejših prevodih Biblije v večini jezikov jasno zapisano, da so ljudje duše, da so živali duše in da duša umre. (1. Mojzesova 12:5; 36:6, SSP; 4. Mojzesova 31:28, NW; Jakob 5:20) To je duhovnike spravilo v zadrego.
12. Na kakšen način zakrivajo temeljne biblijske resnice nekateri novejši prevodi?
12 Nekateri novejši prevodi te resnice zakrivajo. Kako pa? V nekaterih stavkih, kjer je hebrejski samostalnik néphesh (duša), tega kratko malo ne prevajajo neposredno. Tako v Prvi Mojzesovi knjigi 2:7 morda zapišejo, da je prvi človek »oživel« (namesto »je postal živa duša«). Ali pa zapišejo »bitje« namesto »duša«, ko gre za življenje živali. (1. Mojzesova 1:21) V stavkih, kot je Ezekiel 18:4, 20, omenjajo, da je umrljiva »oseba« ali »posameznik« (namesto »duša«). Takšni prevedki so mogoče pravšnji za prevajalca. Toda koliko pomagajo iskrenemu iskalcu resnice, kateremu so nesvetopisemski nauki tako imenovanega krščanstva že prikrojili mišljenje?b
13. S čim so nekateri biblijski prevodi prikrili Božji namen z zemljo?
13 Ko si prevajalci ali teologi, ki pregledujejo njihovo delo, prizadevajo podpreti svoje verovanje, da gredo vsi dobri ljudje v nebesa, se morda tudi trudijo prikriti tisto, kar piše v Bibliji o Božjem namenu z zemljo. V številnih prevodih lahko v Psalmu 37:11 beremo, da bodo ponižni podedovali »deželo«. »Dežela« je možen prevedek besede (érets), ki je uporabljena v hebrejskem besedilu. Toda Today’s English Version, ki je temelj za prevajanje v mnoge druge jezike, gre še dlje. Kljub temu da so v tem prevodu grško besedo ge v Matevževem evangeliju 17-krat prevedli z »zemlja«, pa so v Matevževem evangeliju 5:5 besedo »zemlja« zamenjali z besedno zvezo »to, kar je obljubil Bog«. Člani cerkve ob tem seveda pomislijo na nebesa. Niso jih namreč pošteno obvestili, da je Jezus Kristus v govoru na gori rekel, da bodo blagosrčni in krotki oziroma ponižni »podedovali zemljo«.
14. Kakšen sebičen vzgib se lahko opazi v nekaterih biblijskih prevodih?
14 Pri sestavljanju nekaterih prevodov Svetega pisma so očitno mislili na to, kako bi pridigarjem pomagali do dobre plače. Res da v Bibliji piše: »Vreden je delavec svojega plačila.« (1. Timoteju 5:18) Po Prvem listu Timoteju 5:17, kjer piše, da je treba starešine, ki so dobri predstojniki, ,šteti za dvojne časti vredne‘, pa je za nekatere edina omembe vredna čast, denarna. (Primerjaj 1. Petrov 5:2.) Zato v The New English Bible beremo, da je treba te starešine ,šteti za vredne dvojne plače‘, v Contemporary English Version pa, da »si zaslužijo dvakratno plačo«.
Zvestovdano podpirati Božjo Besedo
15. Kako lahko določimo, katere biblijske prevode bomo navajali?
15 Kaj vse to pomeni za nekoga, ki sam bere Biblijo, in za tiste, ki z njo poučujejo druge? V večini zelo razširjenih jezikov je mogoče izbirati med več biblijskimi prevodi. Zato bodite sprevidevni, ko se odločate, katero Biblijo boste uporabljali. (Pregovori 19:8) Ali niso morda prevajalci v prevodu, kjer niso pošteno prikazali identitete samega Boga, ampak so pod kakršnim koli izgovorom njegovo ime odstranili, posegali tudi v druge dele biblijskega besedila? Kadar o pravilnosti navedka dvomite, se potrudite in ga primerjajte s starejšimi prevodi. Če ste učitelj Božje Besede, si izberite prevode, ki se dosledno ravnajo po tistem, kar piše v hebrejskem in grškem besedilu.
16. Kako lahko vsakdo sam pokaže, da je v tem, kako ravna z Božjo navdihnjeno Besedo, zvestovdan?
16 Vsak od nas bi moral biti zvestovdan Božji Besedi. Tako ravnamo, če dovolj pazimo na to, kar ta vsebuje in, če je le mogoče, vsak dan nekaj časa beremo Biblijo. (Psalm 1:1–3) Tako tudi ravnamo, če praktično uporabljamo v svojem življenju vse, kar v njej piše, in se učimo trezno odločati po njenih načelih in zgledih. (Rimljanom 12:2; Hebrejcem 5:14) Da smo zvestovdani branilci Božje Besede pokažemo z gorečim oznanjevanjem. Zvestovdano ravnamo tudi, če kot učitelji pazimo na to, kako Biblijo uporabljamo. Tega, kar v njej piše, nikoli ne izkrivljamo ali razvodenjujemo, da bi ustrezalo našim idejam. (2. Timoteju 2:15) Kar je Bog napovedal, se bo nedvomno zgodilo. On zvestovdano spolnjuje svojo Besedo. Da bi jo mi le zvestovdano podpirali!
[Podčrtni opombi]
a Leta 1997 so Združene biblične družbe naredile seznam 2167 jezikov in narečij, v katerih je bila objavljena Biblija, bodisi vsa ali pa kak njen del. K temu je prišteto mnogo narečij nekaterih jezikov.
b S to razpravo se osredotočamo na jezike, v katerih je to vprašanje mogoče razjasniti, vendar so se prevajalci odločili, da tega ne bodo storili. V nekaterih jezikih so prevajalci zaradi besednega zaklada, ki ga imajo na razpolago, močno omejeni. Zato bodo pošteni verski poučevalci pojasnili, da, kljub temu da je prevajalec rabil različne izraze ali celo izraz, ki ima nesvetopisemski prizvok, prvotno rabljen izraz néphesh velja tako za ljudi kot za živali ter predstavlja nekaj, kar diha, se hrani in lahko umre.
Ali se spomnite?
◻ Kakšni motivi so v novejšem času vplivali na delo biblijskih prevajalcev?
◻ Zakaj sodobni prevajalski trendi niso uspeli preprečiti, da bi Bog izpolnil svoj namen glede svojega lastnega imena?
◻ Kako so v nekaterih prevodih zakrili biblijsko resnico o duši, smrti in zemlji?
◻ Kako vse lahko pokažemo, da zvestovdano podpiramo Božjo Besedo?
[Slika na strani 16]
Kateri biblijski prevod naj bi uporabljali?