Mejnik za ljubitelje Božje Besede

Leta 1998 je bil dosežen pomemben mejnik za vse ljubitelje Božje Besede. Tega leta je bil natisnjen 100 milijonti izvod »New World Translation of the Holy Scriptures« (Novi svet prevod Svetega pisma). Tako je postal ta prevod ena od najbolj razširjenih Biblij, kar jih je bilo izdanih v tem stoletju.

TA DOSEŽEK je še zlasti presenetljiv, če upoštevamo, da je bil prevod ob svojem izidu deležen ostrih kritik. Vseeno je preživel in postal izredno uspešen. Našel je pot v milijone domov – in src – povsod po svetu. Kako pa je ta edinstveni prevod nastal? Kdo stoji za njim? In kako vam lahko koristi, če ga uporabljate?

Zakaj nov prevod?

Watch Tower Bible and Tract Society, pravna institucija, ki zastopa Jehovove priče, razdeljuje Biblije že dobrih sto let. Zakaj so torej Jehovove priče menili, da je potreben še en prevod Božje Besede? Sakae Kubo in Walter Specht sta v svoji knjigi So Many Versions? pripomnila: »Nobenega prevoda Biblije ni nikoli mogoče imeti za končnega. Prevodi morajo držati korak s širjenjem bibličnega znanja in spremembami v jeziku.«

V tem stoletju je razumevanje hebrejščine, grščine in aramejščine, torej jezikov, v katerih je bila Biblija prvotno napisana, precej napredovalo. Poleg tega so odkrili biblijske manuskripte, ki so starejši in točnejši od tistih, s katerimi so si pomagali prejšnji rodovi biblijskih prevajalcev. Božjo Besedo je zato danes mogoče prevesti bolj točno kot kdaj prej! Povsem upravičeno je bil torej ustanovljen Odbor za pripravo biblijskega prevoda Novi svet, ki se je lotil prevajanja Biblije v sodobne jezike.

Leta 1950 je izšel Novi svet prevod Krščanskih grških spisov v angleščini. Člani odbora so se že s samim naslovom pogumno oddaljili od tradicije, saj biblijinih razdelkov niso poimenovali s »Stara« in »Nova« zaveza. V naslednjem desetletju so nato po delih izdajali Hebrejske spise, dokler ni leta 1961 izšla celotna Biblija v angleščini v enem zvezku.

In kdo je prevajal to izredno Biblijo? V Stražnem stolpu, 15. september 1950, je pisalo: »Možje, ki sestavljajo prevajalski odbor, so izrazili željo, [. . .] da ostanejo anonimni, še zlasti pa nočejo, da bi se njihova imena objavilo, niti v času njihovega življenja niti po smrti. Namen prevoda je oslaviti ime živega, resničnega Boga.« Nekateri kritiki so trdili, da bi morali knjigo po hitrem postopku zavreči kot amaterski izdelek, vendar pa vsi na to niso gledali tako nerazumno. Alan S. Duthie piše: »Ali nam to, da vemo, kdo so prevajalci oziroma izdajatelji določenega biblijskega prevoda, kaj pomaga pri odločanju o tem, ali je prevod dober ali slab? Ne ravno. Prav nič ne more nadomestiti tega, da preiščemo značilnosti vsakega prevoda zase.«a

Edinstvene značilnosti

Milijoni bralcev so storili prav to in ugotovili, da Novi svet prevod ni samo berljiv, temveč tudi izredno točen. Prevajalci so izhajali iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega jezika ter pri tem uporabljali najboljša razpoložljiva besedila.b Izredno skrb so posvečali tudi temu, da so stara besedila prevedli kar najbolj dobesedno, vendar v jeziku, ki bi bil zlahka razumljiv. Zato so nekateri učenjaki ta prevod hvalili zaradi njegove celovitosti in točnosti. Leta 1963 je na primer v januarski številki Andover Newton Quarterly pisalo: »Prevod Nove zaveze je dokaz organizirane dejavnosti učenjakov, ki so se usposobljeni inteligentno spoprijeti z mnogimi problemi pri prevajanju Biblije.«

Prevajalci so odprli vrata v nov svet biblijskega razumevanja. Biblijski stavki, ki so bili prej zelo nejasni, so sedaj postali izredno razumljivi. Na primer begajoči stavek iz Matevževega evangelija 5:3, »blagor ubogim v duhu« (Anton Chraska), so prevedli tako, da je dobil smisel: »Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« Novi svet prevod je tudi zelo dosleden in enoten pri prevajanju ključnih izrazov. Grško besedo psyché, na primer, so prevedli z »duša« povsod tam, kjer se pojavlja v izvirniku. Zato lahko bralci zlahka uvidijo, da v nasprotju z verskimi teorijami duša ni nesmrtna! (Matevž 2:20, NW; Marko 3:4, NW; Lukež 6:9, NW; 17:⁠33)

Božje ime so vrnili na njegovo mesto

Ena od pomembnejših značilnosti Novega svet prevoda je ta, da so v njem znova uporabili Božje ime, Jehova. V starih izvodih Hebrejske biblije je Božje ime zapisano s štirimi soglasniki, ki jih lahko prečrkujemo v YHWH ali JHVH. To razločevalno ime se samo v tako imenovani Stari zavezi pojavi skoraj 7000-krat. (2. Mojzesova 3:15; Psalm 83:18) Očitno je Stvarnik hotel, da bi njegovi častilci poznali njegovo ime in ga tudi uporabljali.

Vendar je praznoveren strah Jude navedel, da so nehali uporabljati Božje ime. Po smrti Jezusovih apostolov so prepisovalci Grških spisov začeli Božje osebno ime nadomeščati z grško besedo Kýrios (Gospod) oziroma Theós (Bog). Žal so novodobni prevajalci ohranili to navado, ki onečašča Boga. Božje ime so izločili iz večine Biblij in celo prikrili, da ima Bog ime. V Janezovem evangeliju 17:6, Novi svet prevod, so na primer zapisane naslednje Jezusove besede: »Jasno sem razodel tvoje ime.« Today’s English Version pa te besede prevaja takole: »Razodel sem te.«

Nekateri učenjaki zagovarjajo odstranitev Božjega imena, ker je njegova točna izgovarjava neznana. Toda tako znana biblijska imena, kot so Jeremija, Izaija in Jezus, se rutinsko prevajajo na načine, ki kaj malo spominjajo na njihovo prvotno hebrejsko izgovarjavo. Ker je oblika Jehova povsem sprejemljiv prevod Božjega imena (pa tudi znana mnogim ljudem), ugovori zoper njegovo uporabo zvenijo neiskreno.

Odbor za pripravo biblijskega prevoda Novi svet je pogumno uporabil ime Jehova tako v Hebrejskem kot v Grškem delu Svetega pisma. Zgled za to so jim bili prvi misijonarski prevodi za ljudstva v Srednji Ameriki, Južnem Tihem oceanu in na Orientu. Vendar pa takšna raba Božjega imena ni zanimiva samo teoretično. Poznavanje Božjega imena je bistveno, če želimo Boga spoznati kot osebo. (2. Mojzesova 34:6, 7) In Novi svet prevod je milijone bralcev spodbudil, naj uporabljajo Božje ime.

Doseči neangleške bralce

Med letoma 1963 in 1989 je postal Novi svet prevod, v celoti ali delno, dosegljiv še v desetih drugih jezikih. Vendar je bilo prevajanje težavno. Nekateri projekti so trajali 20 let ali več. Potem pa je bil leta 1989 na svetovnem sedežu Jehovovih prič ustanovljen Oddelek za prevajanje. V tem oddelku so pod vodstvom Spisnega odbora Vodstvenega organa sklenili, da bodo pospešili prevajanje Biblije. Razvili so metodo prevajanja, v kateri so združili preučevanje bibličnih besed in računalniško tehniko. Kako pa ta sistem deluje?

Spisni odbor mora najprej odobriti prevajanje Biblije v nov jezik. Potem določi skupino posvečenih kristjanov, ki služijo kot prevajalski tim. Skupina prevajalcev lahko namreč naredi bolj uravnovešen prevod, kot nekdo, ki dela sam. (Primerjaj Pregovori 11:14.) Ponavadi ima vsak član tima prej že izkušnje s prevajanjem publikacij Skupnosti. Tim potem temeljito seznanijo z načeli biblijskega prevajanja in tem, kako uporabljati posebej za to razvite računalniške programe. Računalnik sicer ne opravlja dejanskega prevajanja, lahko pa članom tima omogoči dostop do pomembnih informacij in jim pomaga voditi evidenco o njihovih odločitvah.

Projekt prevajanja Biblije ima dve stopnji. Med prvo dobijo prevajalci seznam besed in izrazov, ki se jih uporablja v angleškem Novem svet prevodu. Sorodni angleški izrazi, na primer »odkupiti«, »odkup« in »sprava«, so razvrščeni v skupine, kar prevajalce opozarja na rahle pomenske odtenke besed. Prevajalci nato sestavijo seznam domačih izrazov z enakim pomenom. Kadar ima prevajalec problem pri prevajanju kake vrstice, mu računalniški raziskovalni sistem daje informacije o grških in hebrejskih izrazih ter mu omogoča dostop do Watchtowerjevih publikacij.

Med drugo stopnjo projekta se izbrane domače izraze neposredno vnese v biblijsko besedilo. Tako se v prevod vnese precejšnjo točnost in doslednost. Vendar pa je besedilo, ki nastane s takšno operacijo »poišči in zamenjaj«, praktično nečitljivo. Potrebnega je še precej dela, da se biblijske vrstice uredi in preubesedi, tako da se jih da gladko brati.

Izkazalo se je, da je takšen sistem prevajanja izredno učinkovit. Neki skupini prevajalcev je uspelo prevesti celotne Hebrejske spise v samo dveh letih. Primerjajte to s skupino, ki je prevajala v soroden jezik brez pomoči računalnikov. Za prevod so potrebovali 16 let. Od leta 1989 pa do danes so Krščanske grške spise natisnili v 18 dodatnih jezikih. Novi svet prevod je sedaj, v celoti ali delno, na voljo v 34 jezikih. Tako ima preko 80 odstotkov Jehovovih prič v svojem maternem jeziku na voljo vsaj Krščanske grške spise.

Združene biblične družbe poročajo, da so od 6500 jezikov, kolikor jih govorijo ljudje po svetu, deli Biblije na voljo le v 2212 jezikih.c Zato se kakih 100 prevajalcev trudi prevesti Novi svet prevod Hebrejskih spisov še v 11 jezikov, Grških spisov pa v 8. Bog hoče, »da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:4) Novi svet prevod bo pri tem nedvomno še naprej igral pomembno vlogo.

Zato se veselimo, da je ta prevod presegel mejnik 100 milijonov izvodov, in molimo, da bi jih natisnili še več milijonov. Spodbujamo vas, da ga preiščete tudi sami. Uživali boste ob številnih posebnostih: čitljivem tisku, napisih na vrhu strani, kazalu, s katerim boste lahko našli znane vrstice, podrobnih zemljevidih in privlačnem dodatnem gradivu. Še pomembnejše pa je to, da lahko to Biblijo berete trdno prepričani, da Božje izreke sporoča točno.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 29]

»Prevod Nove zaveze je dokaz prisotnosti organizirane dejavnosti učenjakov, ki so se usposobljeni inteligentno spoprijeti z mnogimi problemi pri prevajanju Biblije.« (ANDOVER NEWTON QUARTERLY, JANUAR 1963)

[Poudarjeno besedilo na strani 30]

»Prevodi morajo držati korak s širjenjem bibličnega znanja in spremembami v jeziku.«

[Okvir na strani 31]

UČENJAKI HVALIJO NOVI SVET PREVOD

EDGAR J. Goodspeed, prevajalec grške »Nove zaveze« v An American Translation, je v pismu, ki ga je poslal 8. decembra 1950, glede Novega svet prevoda Krščanskih grških spisov napisal naslednje: »Zanima me poslanstvo vaših ljudi in njegova svetovna razsežnost. Prav tako ste me zelo razveselili s svobodnim, jasnim in živahnim prevodom. Kot sem se lahko sam prepričal, razodeva ogromen obseg zdravega, resnega znanja.«

Hebraist in grecist Alexander Thomson je napisal: »Prevod je očitno delo spretnih in bistrih učenjakov, ki so hoteli v angleščino prevesti toliko pravega pomena grškega besedila, kolikor izraznost angleškega jezika to dopušča.« (The Differentiator, april 1952, strani 52–57)

Profesor Benjamin Kedar, hebraist iz Izraela, je leta 1989 rekel: »Pri jezikovnih raziskavah v zvezi s hebrejsko Biblijo in njenimi prevodi često segam po angleški izdaji tako imenovanega Novi svet prevoda. Pri tem se mi vedno znova potrjuje prepričanje, da je treba v tem delu videti iskren poizkus, kako dognati karseda točno razumevanje tega besedila.«