Zvesti zagovorniki Božje besede

»Potrudi se, da se izkažeš preskušenega v Bogu, delavca, ki se ne sramuje, ki besedo resnice prav oznanja.« (2. Tim. 2:15, EI)

1., 2. Kako med drugim Jehovine priče zvesto zastopajo Božjo besedo?

»BERI BIBLIJO VSAK DAN.« Te besede so zapisane na pročelju velike zgradbe v Brooklynu (New York), blizu znamenitega Brooklynskega mostu. Čigava je ta hiša in zakaj piše to na njej?

² Ta napis je na eni izmed tiskarn Skupnosti Stražnega stolpa, Biblije in traktatov; religiozne družbe, povezane z Jehovinimi pričami. In prav takšen napis se tudi pričakuje na eni izmed zgradb Jehovinih prič. Zakaj? Ker trdno verjamejo, da je navdihnjeni psalmist izrekel resnico, ko je pred davnim časom zapisal: »Svetilka mojim nogam je tvoja beseda, luč na moji stezi.« (Psalm 119:105, EI) Ta napis je samo eden izmed mnogih načinov, s katerimi mi, Priče, pokazujemo, da zvesto zagovarjamo Božjo besedo.

3. Ali so tudi pred nami bili zvesti zagovorniki Božje besede?

³ Biblija pokaže, da je veliko ljudi pred nami tudi zvesto zastopalo Besedo. Pred približno 3500 leti je živel Mojzes, in sploh ne dvomimo v to, da je Božjo besedo zvesto zagovarjal. Bil je prvi, ki je del te Besede prenesel Božjemu narodu ustno, zatem pa še pisno. Te Božje besede so zapisane v Pentateuhu. Za tem predanim prerokom je Bog Jehova uporabil še mnoge druge, ki so mu služili kot govorniki in preroki. Podobno Mojzesu, so vsi ti zvesto branili Božjo besedo. (2. Petrov 1:21) Med njimi so bili, če jih nekaj naštejemo: Samuel, Izaija, Jeremija, Ezekiel in Daniel.

Jezus Kristus in njegovi apostoli

4. Kdo je bil glavni zagovornik Besede in s čim je dokazal, da je bilo res tako?

⁴ Brez dvoma je edinorojeni Jehovin Sin, ‚človek Kristus Jezus‘, tisti, ki je najbolj zvesto zagovarjal Božjo besedo. (Rim. 5:15) Kadarkoli je govoril o besedi svojega Očeta, je rekel: »Pisano je«, tudi tedaj, ko je odgovarjal na Satanove skušnje ali religioznim nasprotnikom. (Matevž 4:4, 7, 10; 21:13; Janez 6:45; 8:17) Da, zvesto je zastopal Božjo besedo tako, da je služil kot prerok, večji od Mojzesa. (2. Korinčanom 1:20) Oznanjeval je in živel po načelu: »Tvoja (Božja) beseda je resnica.« (Jan. 17:17)

5., 6. a) Kako sta Peter in Pavel pokazala, da sta zvesto zastopala Besedo? b) S kakšnim namenom se je v zvezi s tem pojavil »zvesti in modri hlapec«? c) Zakaj je bil ta »hlapec« nekaj časa ‚v mraku‘?

⁵ Jezusovi apostoli so delali tako kot on. Apostol Peter je ob binkoštih prepričljivo in zvesto zastopal Božjo besedo, ko je pokazal, kako je Jezus izpolnil Davidove besede! (Dej. ap. 2:22—36) Tudi listi apostola Pavla so polni citatov iz Hebrejskih spisov, kar pokaže, da je Pavel zvesto zastopal Božjo besedo: Zavzel je stališče: »Bog (je) resničen, vsak človek pa lažniv.« (Rimljanom 3:3, 4, EI) Dejansko so Peter, Pavel in drugi zvesti nasledniki Jezusa Kristusa služili kot »zvesti in modri hlapec«, »zvesti oskrbnik«, kateremu je dal njegov Učitelj, Jezus Kristus, nalogo, skrbeti za duhovno hrano v Božji skupščini. (Matevž 24:45—47; Lukež 12:42—44)

⁶ Po smrti apostolov na zemlji skoraj ni bilo več članov »zvestega in modrega hlapca«. Posebej ‚mračno‘ je bilo v času, ko je krščansko pšenično polje postalo njiva, kjer je rasla predvsem ljuljka. (Matevž 13:37—43)

Kako je s tem danes

7., 8. a) Kdaj in kako se je ponovno pojavil »hlapec«? b) Kako se je v 1870-ih letih pokazal kot zagovornik Besede?

⁷ Pred nekaj več kot sto leti se je zopet pojavil razred »zvestega in modrega hlapca« in od tedaj se zvesto zavzema za Božjo besedo. Z leti je postal v svetu vse bolj znan. Dejstva pokažejo, da je danes ta »oskrbnik« istoveten z Združenjem Stražnega stolpa.

⁸ Ta »zvesti in modri hlapec« je sestavljen iz zvestih kristjanov, ki so popolnoma predani Jehovi po Kristusu in rojeni z Božjim duhom. To so resni Raziskovalci Biblije, ki od sredine 1970-ih let močno izstopajo kot zagovorniki Biblije, Božje besede s pomočjo knjig, brošur, časopisov, traktatov, časopisnih člankov in javnih predavanj. Leta 1886 so izdali I. zvezek Studies in the Scriptures (Preučevanje Svetega pisma). V tretjem poglavju s podnaslovom »Biblija kot božansko razodetje, gledana skozi razum« je bila napisana še posebej mojstrska branitev Biblije. Druga opazna branitev je izšla v 1. poglavju VI. zvezka (objavljenega 1904). To poglavje je imelo naslov »V začetku« in v njem se je zelo spretno ovrglo teorijo o evoluciji.

9.–11. a) Kako je »hlapec« koncem 1800-ih in v zgodnjih 1900-ih letih pokazal zvestobo do Božje besede? b) Kako zelo je Združenje Stražnega stolpa od 1950. leta prispevalo k širjenju Božje besede?

⁹ Koncem 1800-ih in v začetku 1900-ih let so ti zvesti Raziskovalci Biblije, kakor so se imenovali, goreče in zvesto zastopali Biblijo kot Božjo besedo. Objavili so mnogo dokazov za njeno verodostojnost in pojasnili veliko izpolnitev njenih prerokb ter napisali, kako se živi po biblijskih načelih. Leta 1914 so posneli tudi osemurno fotodramo o ustvarjanju, ki je bila pripravljena predvsem zato, da se »zagovarja Biblijo kot Božjo besedo«.

¹⁰ Ker so zvesto zagovarjali Božjo besedo in jo marljivo širili v tiskani obliki, so leta 1896 spremenili svoj naziv v Združenje Stražnega stolpa, Biblije in traktatov. Združenje si je leta 1902 pridobilo pravico razširjenja Wilsonovega prevoda Biblije The Emphatic Diaglott. Leta 1907 so izdali King Jamesov prevod. To izdajo so imenovali Berejska Biblija, poimenovali so jo po prvih kristjanih iz Bereje, ki so ‚vsak dan skrbno preiskovali Pismo, da bi ugotovili, če je res tako, kakor jim je govoril apostol Pavel‘. (Dej. ap. 17:11) Imela je preko 700 strani dodatka, s komentarji posameznih stavkov, seznam biblijskih stavkov, ki so podpirali okoli 40 znanih biblijskih tem, in konkordanco na sto straneh. Leta 1926 je začelo Združenje na lastnih tiskarskih strojih v Brooklynu tiskati Biblijo The Emphatic Diaglott. Leta 1942 so izdali King Jamesov prevod z mnogimi koristnimi pomagali za preučevanje, leta 1944 pa ameriški standardni prevod s podobnimi pomožnimi sredstvi za preučevanje. V tem zadnjem prevodu je bilo v skladu s hebrejskim originalnim tekstom zapisano tudi ime Jehova.

¹¹ Kot zvest zagovornik Božje besede je Združenje leta 1950 objavilo New World Translation of the Christian Greek Scriptures (Novi svet — prevod grških spisov). Prevod Hebrejskih spisov je sledil postopoma v petih zvezkih, celotna Biblija pa je izšla 1961. leta. Jehovine priče so od 1926. do 1980. leta natisnile 4​3 8​6​0 0​0​0 izvodov Biblije.

Zakaj je bil potreben nov prevod

12., 13. Zakaj je ‚zvesti in modri hlapec‘ želel izdati nov prevod Biblije?

¹² Zakaj pa je želel »zvesti in modri hlapec« izdati nov prevod, namreč Novi svet prevod Svetega pisma?

¹³ Za nov prevod so se odločili predvsem zato, ker so arheologi in biblijski učenjaki odkrili starejše in zanesljivejše biblijske rokopise, mnoge celo v originalnem jeziku. Danes so torej na razpolago zelo dobri biblijski rokopisi, ki so jih prepisovali v četrtem in petem stoletju našega štetja, kakor tudi nekaj odlomkov iz papirusov Krščanskih grških spisov iz sredine drugega stoletja. Dodatno pa so biblijske dele osvetlili tudi rokopisi knjig Hebrejskih spisov, ki so jih našli ob Mrtvem morju. Izvirajo iz časa pred našim štetjem. Čim starejši so biblijski rokopisi, tem bliže so izvirnim rokopisom navdihnjenih piscev, ki jih danes ni več.

14. Kateri je drugi razlog za novi prevod Biblije? Pojasni.

¹⁴ Drugi razlog, da se je na novo prevajalo in da je nov prevod boljši od starejših, je, da se sedaj veliko bolje razume grščina iz prvega stoletja. Arheologi so namreč odkrili veliko odlomkov papirusov iz časa pisanja Krščanskih grških spisov. Ti odlomki, ki opisujejo vsakdanje posvetne zadeve, so osvetlili grški jezik piscev Krščanskih grških spisov. Značilen primer za to je beseda »raka«, ki se pojavlja v nekaterih starejših prevodih Matevža 5:22. Ker niso poznali njenega pomena, so prevajalci samo prenesli to besedo v angleščino ali nek drugi jezik, vendar brez kakršnekoli koristi. Sedaj se ve, kaj pomeni, in v prevodu Novi svet je ta beseda prevedena s »strašno (nezaslišano) besedo zaničevanja«. Kakor lahko vidiš, bolje poznavanje jezikov, v katerih je bila Biblija prvotno napisana, prispeva k razumljivejšemu prevodu.

15. Pojasni tretji razlog.

¹⁵ Tretji razlog, zakaj je bil potreben nov prevod, je dejstvo, da se jezik, v katerega se Biblija prevaja, z leti spremeni. Angleščina, v katero je prevajal Wycliffe v 14. stoletju, je precej drugačna od tiste, ki so jo uporabljali prevajalci King Jamesovega prevoda Biblije v začetku 17. stoletja. In tudi od tedaj do danes se je angleščina spreminjala. Nekatere besede so dobile celo nasproten pomen. Tako je angleška beseda »let« v King Jamesovih dneh pomenila »ovirati, zadrževati« (to hinder), medtem ko danes pomeni »dovoliti, dopustiti« (to allow).

16. Kateri je bil nadaljnji razlog, glede na to, kar piše v Dejanjih apostolov 20:30 in 2. Timotejevem 4:3, 4, da se je začel »hlapec« ukvarjati s prevajanjem Biblije?

¹⁶ Glavni razlog za Novi svet prevod Biblije je, da bi se pravilno razumela. Ne moremo se izogniti, da ne bi vera prevajalca obarvala njegov prevod. To se obvezno dogaja, kadar se lahko neko besedo ali odstavek prevede na več načinov. Ker prevajalci včasih, bodisi zavestno ali podzavestno, oskrunijo originalni jezik pri tistih odstavkih, ki se jim zdijo nasprotni njihovemu prepričanju, je zato bilo nujno, da Božjo besedo prevedejo ljudje, ki so ji zvesti.

Niso bili zvesti Božji Besedi

17. Naštej nekaj primerov vrinjenega lažnega teksta v Biblijo!

¹⁷ Ker se nekateri pisci niso zvesto držali Božje besede, so se celi odstavki popačenega teksta vtihotapili v ‚osvojeni tekst‘, na katerem je temeljil King Jamesov prevod. Ti stavki so dejansko bili dodani navdihnjenemu izvirnemu tekstu. Med temi so Janez 8:1—11 in Marko 16:9—20. Drugi primer lažnega (vrinjenega) odlomka je v 1. Janezovem 5:7, 8. Tukaj izgleda, kot da bi besede »Oče, Beseda in Sveti Duh; in ti trije so eno«, podpirale trojico (EI). Toda raziskave so odkrile, da so nepošteni pisci to dodali več kot tisoč let po zaključku pisanja navdihnjenih Spisov.

18., 19. a) Kako so nekateri prevajalci vnesli v Božjo besedo nepooblaščene spremembe in jo napačno tolmačili? b) Kako se je to zgodilo s stavki o stanju mrtvih?

¹⁸ Še posebej sodobni pisci razlag Biblije so si dovolili veliko svobode. Včasih so vnesli spremembe v sam tekst, včasih v obrobne zapiske. Primer za to je Taylorjev prevod The Living Bible, kjer v Propovedniku 9:5, 10 (EI) piše: »Živi vedo, da morajo umreti, mrtvi pa ničesar več ne vedo.« In: »Vse kar more tvoja roka storiti, stori (dobro) z vneto močjo, zakaj ni ne preudarjanja ne znanja ne modrosti v kraju mrtvih, kamor greš.« Ker se prevajalec ni strinjal s temi navdihnjenimi besedami, je v pripombi pod besedilom dodal: »To je Salomon izjavil, ko je bil malodušen in ne odraža spoznanja Božje resnice glede tega!«

¹⁹ V tem prevodu je Božja beseda napačno prevedena tudi v Psalmu 115:17. Ta stavek se v prevodu King James takole glasi: »Mrtvi ne hvalijo GOSPODA, in nihče, ki gre v podzemlje.« Toda prevajalec The Living Biblije je očitno verjel, da mrtvi nekje drugje še naprej živijo in to posredno izrazil tako, da je ta stavek takole prevedel: »Mrtvi ne morejo hvaliti Jehove tukaj na zemlji.«

20. Kako je verovanje v trojico vplivalo na prevode Janeza 1:1 in kateri drugi prevod je še sprejemljiv?

²⁰ Vendar moramo upoštevati, da kljub najboljšim namenom prevajalec Biblije včasih naredi napako, če Božje besede pravilno ne razume. Tako na primer skoraj vsi prevajalci verujejo v trojico in zato prevajajo besedilo v Janezu 1:1 takole: »In Beseda je bila Bog (EI).« Toda ta stavek se lahko še drugače, vendar točno prevede, če se upošteva manjkajoči določni člen pred grško besedo Theos. V Bibliji An American Translation se zato glasi takole: »In Beseda je bila božanska.« Po Novi svet prevodu se ta stavek glasi: »In Beseda je bila bog.« Točno tako je bil ta stavek leta 1807 preveden v popravljeni izdaji Biblije nadškofa Newcomena.

Zvesto zastopanje Božjega imena

21. Zakaj se večina sodobnih prevodov Biblije ne ujema s tem, kar trdi Bog?

²¹ Toda v zelo resni stvari se večina sodobnih prevajalcev ne drži zvesto Božje besede, in to je Božje ime Jehova; delajo mu krivico. V hebrejskem jeziku je to ime zapisano s štirimi črkami — znanimi kot Tetragramaton. Dokaz, da Bog Jehova resno jemlje svoje osebno ime, je dejstvo, da je hebrejske pisce navdihnil, da so ga v Hebrejskih spisih zapisali 6961 krat. (Ta številka vključuje tudi 134 mest, kjer so hebrejski prepisovalci to ime namerno izpustili.)

22., 23. a) Kaj pokaže, da je nepravilno Božje ime prevajati s skupnim zaimkom? b) Kakšna poštena strokovna ocena je bila dana o tem prevodu v The Jerusalem Bible? c) Zakaj nekateri avtorji raje uporabljajo ime »Jehova« kakor »Jahve«?

²² Dejansko je Stvarnik v Hebrejskih spisih večkrat naslovljen z osebnim imenom Jehova kot z vsemi drugimi označbami skupaj. Še več kot to: enostavno ne bi bilo smiselno prevesti takšno ime, kakor je Jehova, z nekim skupnim zaimkom, kot je Gospod, enako kot ne bi imelo smisla prevesti »Rolls-Royce« (ime najdražjega avtomobila na svetu) preprosto z »avtom« ali »vozilom«, ko je še vendar toliko drugih avtomobilov. Čeprav se v prevodu The Jerusalem Bible daje prednost imenu »Jahve« namesto »Jehova«, vseeno močno poudarja uporabo tega imena, namesto »Gospod«. V uvodu prevoda piše: »Reči ‚Gospod je Bog‘, je gotovo tavtologijaa (odvečno ponavljanje), to pa ni, če rečemo ‚Jahve je Bog‘.«

²³ Bi morali namesto »Jehova« uporabljati ime »Jahve«? Ni nujno. Po Kanonu D. D. Williamsa iz Cambridgea »dejstva kažejo oziroma skoraj potrjujejo, da Jahve ni pravilen izgovor Tetragramatona.« Biblia Hebraica, objavljena 1951. v Stuttgartu, predlaga, da se Tetragramaton izgovarja kot »Jeh.va«. To izdajo je uporabljal odbor za Novi svet prevod Biblije. Prof. Gustav Oehler iz Tübingena izjavlja: »Od sedaj se uporablja besedo Jehova zato, ker se je to ime dejansko udomačilo v naši izgovorjavi in se ga ne da nadomestiti.« Biblijski prevajalec Rolherham je bil med prvimi, ki je uporabil obliko »Jahve« v svojem prevodu Emphasized Bible. Toda v delu Studies in the Psalms, ki je bilo objavljeno šele po njegovi smrti, je ponovno uporabil obliko »Jehova«; izjavil je, da je to storil »v želji, da ostane v stiku z javnostjo«.

»Jehova« v krščanskih grških spisih

24. a) Kolikokrat se pojavlja ime »Jehova« v Krščanskih grških spisih Novi svet prevoda? b) V katerih starejših prevodih se to ime prav tako pojavlja?

²⁴ Kako pa je z uporabo imena »Jehova« v tako imenovani Novi Zavezi oziroma v Krščanskih grških spisih? V prevodu Novi svet se pojavlja 237 krat. Čeprav izgleda to še tako nenavadno, ni to prvi prevod, kjer bi se v tem delu Biblije uporabilo Božje ime. Uporaba tega imena sega vsaj v leto 1796, ko je nemški prevajalec Brentano zapisal v Marku 12:29 ime »Jehova«. Tako je bilo tudi z Emphatic Diaglott prevodom, medvrstičnim prevodom Krščanskih grških spisov, ki je bil prvič objavljen 1864. leta. V njem je večkrat uporabljeno ime »Jehova« v citatih iz Hebrejskih spisov, kjer se to ime pojavlja, in sicer skupaj 18 krat. Glej na primer Matevž 22:37, 44; Marko 12:29, 30; Luk. 20:42.

25. a) Kakšni novejši dokazi obstajajo, da je Božje ime bilo zapisano v izvirnem besedilu Grških spisov? b) Do katere dvojne spremembe je verjetno prišlo v drugem stoletju?

²⁵ Da se pojavlja ime »Jehova« v Krščanskih grških spisih, izgleda nenavadno zato, ker so stoletja verovali, da to ime ni bilo zapisano v Septuaginti, prevodu Hebrejskih spisov, ki so ga uporabljali Jezus in njegovi apostoli. Toda novejša raziskovanja jasno dokazujejo, da je v Septuaginti tistega časa bil zapisan Tetragramaton. Profesor georgijske univerze Howard zato izjavlja: »Vemo za dejstvo, da so Hebrejci, ki so govorili grško, še naprej pisali (Tetragramaton) v Grških spisih. Razen tega je povsem neverjetno, da bi prvi grško govoreči hebrejski kristjani, ki so nagibali k ohranjevanju obstoječega, naredili drugače ... Bilo bi skrajno nenavadno, če bi izpustili Tetragram iz biblijskega besedila.« Zato zaključuje: »Ker se je Tetragramaton še vedno pisal v izvodih grške Biblije, ki je sestavljala Sveto pismo zgodnje cerkve, je razumljivo verovati, da so pisci Nove zaveze ohranili Tetragram v biblijskem besedilu, ko so ga citirali iz Stare zaveze. Podobno hebrejski navadi iz predkrščanske dobe si lahko predstavljamo, da je besedilo v Novi Zavezi vključevalo Tetragramaton v svojih citatih iz Stare zaveze.« Prof. Howard pripominja tudi, da je bil Tetragramaton istočasno odstranjen iz Septuaginte in iz citatov Hebrejskih spisov, ki se pojavljajo v Krščanskih grških spisih. Do te spremembe je očitno prišlo v začetku drugega stoletja. Ni dvoma, da spada ime Jehova v Krščanske grške spise, kakor ga najdemo tudi v Novi svet prevodu.

26. Kakšne predhodne primere ima Novi svet prevod za svojo razširjeno uporabo imena »Jehova«?

²⁶ V Novi svet prevodu se pojavlja ime »Jehova« tudi na drugih mestih razen v citatih iz Hebrejskih spisov. Zakaj? Da bi se bralcu pomagalo razločevati, kdaj gre za Boga Jehovo in kdaj za Jezusa Kristusa, ko se pojavi beseda »Gospod« (Kyrios) v grškem tekstu. So za to kakšni dobri predhodni primeri? Da, ker ugotovimo, da je tako v okoli 20 hebrejskih prevodih Grških spisov. Enako je tudi z mnogimi misijonarskimi prevodi Krščanskih grških spisov. Tako je v enem starejših prevodov Krščanskih grških spisov v japonščino uporabljeno ime »Ehoba« (Jehova).

27. Ne glede na kaj in zakaj bi zvesti Božji služabniki morali dobro uporabljati Novi svet prevod?

²⁷ Ne glede na to, če krščanski učenjaki hebrejščine in grščine hvalijo ali grajajo Novi svet prevod Svetega pisma, dejstvo je, da so ga prevajali ljudje, ki so se zvesto držali Božje besede. To nam pomaga, da dobimo ‚modrost za rešitev ... in smo pripravni za vsako dobro delo‘. (2. Tim. 3:15—17) Vsi, ki imajo ta prevod v svojem jeziku, naj bodo blagoslovljeni tako, da ga dobro uporabljajo.

KAKO SO NAŠTETI LJUDJE IN USTANOVE IZPOLNILI ZAHTEVE GLEDE ZVESTEGA ZAGOVARJANJA BOŽJE BESEDE IN ZAKAJ?

◻ Zgradbe glavne pisarne Jehovinih prič

◻ Jezus Kristus in njegovi apostoli

◻ ‚Zvesti in modri hlapec‘ sedanjega časa

◻ Pisarji, ki so prepisovali biblijski tekst

◻ Prvi prevajalci v sodobne jezike

◻ Prevajalci nedavnih prevodov Biblije

◻ Sosvet za prevajanja Novi svet prevod Biblije

[Okvir na strani 24]

Ameriškega prevajalca je nekoč neki bralec Biblije grajal, da je »pokvaril lepo angleščino« King Jamesovega prevoda. Nergač je bil očitno navdušen nad zastarelim angleškim jezikom. Ko je prevajalec poskusil pojasniti, da je lepota vesti važnejša od lepote jezika, mu je le ta odvrnil: »Mene ne skrbi vest, jaz sem ateist.«

[Okvir na strani 25]

Biblijo se je prevajalo (tako je glede vseh prevodov), da bi se bralcem prevedenega besedila pomagalo dobiti isti miselni, čustveni in duhovni vtis, kakršnega bi imeli, če bi Sveto pismo brali v izvirnem jeziku.

[Okvir na strani 25]

Prevajalec Biblije Edgar Goodspeed je nekoč Jehovini priči v zvezi z Novi svet — prevodom Krščanskih grških spisov napisal: »Zanima me poslansko delo vaših ljudi in področje dela, ki je doseglo svetovni obseg, in zelo mi ugaja neprisiljen in živahen prevod. V njem je neizmeren niz zdravih, resnih naukov, to lahko potrdim.«

Britanski izvedenec za hebrejščino in grščino A. Thompson je v The Differentiator napisal glede Novi svet — prevoda: »Označil bi ga (to delo) kot pošten in iskren trud, da se prevede Sveto pismo v sodobno angleščino. Ne izgleda, da bi se poskušalo vsiliti neke posebne nauke ali teorije.«

V Eerdman’s Handbook to the Bible lists se prišteva Novi svet prevod med 14 »glavnih angleških prevodov dvajsetega stoletja«.

[Slika na strani 27]

Tetragramaton v odlomkih iz Septuaginte iz Egipta (Fouad Papyrus 266)

Te papiruse so Jehovine priče že zdavnaj objavile in na osnovi tukaj zapisanega Božjega imena so uporabili za Novi svet prevod izgovarjavo »Jehova«.

[Podčrtna opomba]