Kot »moder svaritelj« pomagati tistim, ki so v zmoti

»Kakor zlata naušnica ... je svaritelj moder pri njem, ki posluša« — Pregovori 25:12

1., 2. Kakšna je posledica, če Božje opominjanje sprejmemo oziroma zavrnemo, in kakšen je pogoj, da bi starešine lahko bili ‚modri svaritelji‘?

PRED davnim časom je rekel zvesti Elihu o Bogu Jehovi: »(On) jim odpre uho za svarilo in veli, naj se preobrnejo od krivice. Ako poslušajo in se mu podvržejo, prežive dni svoje v blaginji in leta svoja v prijetnosti. Ako pa ne poslušajo, lete v strelo in mrjo v nerazumu. Kateri pa so bogapozabni v srcu, gojé jezo: ne kličejo za pomoč, kadar jih je zvezal« (Job 36:10—13).

² Krščanski starešine upravičeno težijo za tem, da bi bili ‚modri svaritelji‘, da bi lahko navedli nje, ki so v zmoti, da se »obrnejo od krivice«. Zato morajo tudi razumeti, kaj je v Bibliji mišljeno s »karanjem« ali opominjanjem.

RAZLIKA MED »KARANJEM« IN »GRAJO«

3. Kaj je graja in čemu služi?

³ V jezikih, v katerih je bila Biblija prvotno napisana, se uporabljajo drugačne besede za »karanje« ali opominjanje kot za »svarjenje«. V čem se ti pojmi razlikujejo? Očitek je lahko samo izraz močnega neodobravanja in sledi v glavnem zato, da bi se nekoga odvrnilo od spotakljivih ali nezaželenih dejanj ali izražanja. (Primerjaj 1. Mojz. 37:10; Job 11:3). Ko je bil na primer Jezus na poti v Jeruzalem in so mu njegovi učenci vzklikali, so mu rekli farizeji: »Učenik, posvari učence svoje«, kar je praktično pomenilo: »Zapovej jim, da s tem prenehajo.« Jezus je na to odgovoril: »Če ti umolknejo, vpilo bo kamenje« (Luk. 19:39, 40).

4. Ali pokaže primerjava z Mat. 18:15 in Luk. 17:3, da sta »karanje« in »svarjenje« pojma, ki se ju lahko zamenja?

⁴ Za »grajanje« (očitanje napak) je uporabil navdihnjeni evangelist na tem mestu grško besedo epitimáo. Grška beseda za »karanje« ali opominjanje je eléncho. Ta beseda se pojavi v Matevžu 18:15, kjer je Jezus rekel: »Če se pa pregreši brat tvoj zoper tebe, pojdi in mu njegov pregrešek pokaži (grško: eléncho) med seboj in njim samim.« (Primerjaj 3. Mojz. 19:17). Po Lukežu 17:3, paralelnem mestu, je rekel Jezus: »Ako se pregreši brat tvoj, posvari (grško: epitimáo) ga; in če se izpokori, odpusti mu.« Ali to pokaže, da se lahko biblijska pojma za »svarjenje« in »karanje« zamenja in da imata v bistvu enak pomen? Na osnovi tega edinega primera ne bi bilo razumno tako sklepati. Spozna se namreč razlika, če upoštevamo, kako se ti dve besedi v Bibliji uporabljata.

5., 6. Kateri primeri pokažejo, da imata ta dva pojma različen pomen, in kaj spoznamo iz uporabe obeh pojmov v omenjenih tekstih?

⁵ V Krščanskih grških spisih beremo na primer, da je Jezus »pretil« (epitimáo) demonom in jim zapovedal, naj »umolknejo« ter »izidejo« iz ljudi, katere so obsedli (Mat. 17:18; Mar. 1:25; 9:25; Luk. 4:35, 41; 9:42). Nikjer ne govorijo biblijski pisci o tem, da bi Jezus demone opominjal (eléncho). Jezus je tudi »zapretil« vročici, ki je mučila Petrovo taščo, tako da je izginila; na Galilejskem morju je »zapretil« viharju in razburkanemu morju, tako, da ni bilo več nevarnosti za ladjico, da bi se prevrnila (Luk. 4:39; Mat. 8:26; Mar. 4:39; Luk. 8:24).

⁶ V omenjenih slučajih bi bilo skrajno neprimerno, da bi uporabili namesto omenjene besede »opominjanje« (eléncho). »Preti« se lahko tudi živalim (Ps. 68:30). Kakor pa bomo videli, se lahko opominja samo ljudi, ker samo oni imajo razum, srce in vest. Uporaba besede »svarjenje« v Luk. 17:3, na že omenjenem mestu, želi verjetno samo pokazati, da je lahko oštevanje povezano s pretnjo.

7. V kakšnem pomenu so uporabljali navdihnjeni biblijski pisci in njihovi sodobniki grško besedo za »karanje« ali opominjanje?

⁷ Kaj pomeni torej grška beseda eléncho (opominjanje)? Res je, da je v klasični grščini nekoč ta beseda pomenila »zaničevati« in »osramotiti«. Toda grški leksikoni pokažejo, da se ta beseda ni na splošno rabila v tem smislu.a Pokažejo tudi, da v Krščanskih grških spisih zagotovo to ni glavni pomen besede. Upoštevajmo naslednji grškoangleški leksikon Liddella in Scotta:

»Navzkrižno izpraševati, zasliševati, ... nekoga okriviti, ... dokazati krivdo. ... 2. preiskati, podvreči preiskavi ... 3. dokazati, ... podati prepričljiv dokaz. ... 4. ovreči ... popraviti, korigirati. ... 5. doseči premoč ... 6. odkriti, razgaliti.«

8. Zakaj je opomin ali ukor sploh potreben?

⁸ Te definicije se večinoma opirajo na uporabo te besede v nekrščanskih grških spisih. Toda eno se iz teh definicij jasno spozna: opomnjeni bodisi obtožbe proti sebi sploh ne prizna ali v določenem smislu ne spozna, v čem je prestopek in da ga je treba obžalovati. Predložiti se mu mora »prepričevalen dokaz«, ali mu »dokazati krivdo«. Videli bomo, zakaj je važno si to misel zapomniti.

9., 10. Kako pokaže tudi Biblija, da se mora karati ali opominjati zato, ker nekdo svojega prestopka ne vidi ali ne prizna?

⁹ Tudi Biblija uporablja to grško besedo v tem smislu. Kakor že omenjeno, je rekel Jezus po Mat. 18:15: »Če se pa pregreši brat tvoj zoper tebe, pojdi in mu njegov pregrešek pokaži (eléncho) med seboj in njim samim.« Osnovni vzrok, zakaj mora biti prestopnik opomnjen, tako da se mu njegov prestopek pojasni, je torej v tem, ker svojega pregreška ne vidi ali ne prizna in se ne kesa.

¹⁰ Tudi druga mesta v Pismu, kjer se uporablja ta beseda (eléncho), govorijo o tem, da so bili opomnjeni, grajani ljudje, ki do takrat niso upoštevali nobenega nasveta in so to pokazali tako, da so stalno napačno postopali. (Primerjaj Lukež 3:19; Janez 3:20; Efežanom 5:6, 7, 11—14; 2. Tim. 4:2—4; Titu 1:9—13; 2. Petrovo 2:15, 16).

11., 12. a) Kaj je zato pri biblijskem karanju neobhodno potrebno, in kaj je treba s tem povzročiti? b) Kako se lahko ponazori razlika med oštevanjem in »karanjem«, na primer z vzgojo otrok?

¹¹ Kako pa je nekdo grajan? Grajanje vključuje več kakor samo obtožbo ali obsodbo tistega, kar je bilo narejeno (kakor v primeru graje). To ni torej samo objava, da je nekdo napačno postopal. Biblija pokaže, da sledi grajanje po predložitvi dokazov ali argumentov. (Primerjaj Hebrejcem 11:1, NS, kjer je glagol élenchos preveden z »očitni dokaz resničnosti.) Zato je Trench, ki se ukvarja z grščino, v svojem delu Synonims of the New Testament opozoril na razliko med biblijskim izrazom »grajati« ali »dati ukor« in »opominjati«, ko je rekel:

»Nekoga lahko ‚oštevamo‘, ne da ga prepričamo, da je zagrešil; bodisi zato, ker ni naredil nobene napake in je zato oštevanje nepotrebno ali neopravičeno (primerjaj Mat. 16:22; 19:13; 20:31), ali zato, ker je bila napaka sicer storjena, oštevanje pa ni povzročilo, da je prestopnik napako priznal; in v tej možnosti, da je nekdo zaradi greha »oštevan«, ne da bi bil ‚prepričan‘, da je grešil, leži razlika med obema besedama. élenchos (grajanje ali karanje) ne vsebuje samo obtožbe, temveč veljavnost obtožbe in dokaz za veljavnost obtožbe; še več: pogosto tudi priznanje veljavnosti s strani obtoženega, če ne drugim pa vsaj samemu sebi ... «

¹² To razliko bi lahko ponazorili z dvema očetoma. Eden ošteva otroka, zato da preneha nekaj delati in pri tem ostane; drugi pa si vzame čas, da otroku pojasni, zakaj je določeno ravnanje slabo in zakaj naj bi moral otrok želeti, da tega več ne stori. Oštevanje je sicer primerno, toda pogosteje je potrebno karanje (ali opominjanje).

13. Kateremu dvojnemu namenu služijo ob opominjanju navedeni dokazi?

¹³ Dokazi, ki se jih navaja pri opominjanju, služijo zato dvojnemu namenu: lahko se dokaže, da je nekdo zares naredil napako ali napake, za katere je obtožen, in če je potrebno, se mu lahko pokaže ali predoči, kako nepravilno je njegovo dejanje. Po Janezu 16:8, 9 je rekel Jezus, da bo sveti duh »prepričeval (eléncho; opominjal) svet o grehu ... ker ne verujejo v mene«. Glede samega sebe pa je Jezus vedel, da njegovi nasprotniki, čeprav so ga po krivici oštevali, niso mogli navesti nobenih »prepričljivih dokazov« za to, da je grešil. Zato jim je rekel: »Kdo izmed vas me more dolžiti (e·leng’kho »oštevati« zaradi) greha?« (Jan. 8:46).

NAGIB KRŠČNSKEGA KARANJA

14., 15. Kaj je končni namen krščanskega opominjanja in s tem povezanimi prepričljivimi dokazi?

¹⁴ To pa ni vse. Za Božje služabnike pomeni opominjanje več kot samo pokazati ali dokazati, da je bila storjena napaka. (To je pogosto pomen te besede v posvetnih grških spisih.) Biblijska uporaba besede je drugačna od posvetne. Zakaj? Zato, ker za »opominjanje« ali karanje v biblijskem smislu motiv ni samo namen, prestopnika prepričati ali zadostiti pravičnosti. Na motiv opozarja Teološki slovar k Novemu Testamentu (zv. II.) z besedami:

»V Novem Testamentu se (eléncho) uporablja v določeni omejitvi. ... (pomeni:) nekomu prikazati njegov greh in ga spodbuditi k spreobrnitvi. To je lahko privaten razgovor med dvema Mat. 18, 15; Efež. 5, 11, a tudi cerkvena dejavnost nekega vodje občine, pogosto v pastoralnih pismih: 1. Tm 5, 20; 2 Tm 4,2; Tt 1, 9, 13; 2, 15. ... (beseda ne pomeni samo:) ‚grajati‘, ‚oštevati‘, tudi ne samo: ‚prepričevati‘ v smislu dokazovanja, tudi ne samo: ‚objaviti, izpostaviti‘, temveč opominjati, namreč: odvrniti od greha h kesanju.«

¹⁵ Biblijsko opominjanje torej ne sledi samo zato, da se prestopnika osramoti ali izrazi neodobravanje zaradi njegovega napačnega postopanja, da bi ga se takorekoč oštelo ali se mu zapretilo. Z opominjanjem se ne želi človeka navesti samo, da se odvrne od nepravilnega načina postopanja, temveč se z opominjanjem sledi pozitivnemu namenu, namreč doseči srce te osebe in jo navesti, da ta greh zasovraži. Če se ‚očitno prikaže‘ napačno ravnanje nekega človeka, se to ne zgodi samo zato, da se ga razgali, temveč, da se ga kot brata »pridobi« in se ga obvaruje pred izključenjem iz skupščine, zaradi vse globljega pogrezanja v greh (Mat. 18:15, 16).

POKARANI OD SVOJEGA SRCA ALI S POMOČJO DRUGIH

16., 17. Katere faktorje naj bi ohranili v mislih pri vprašanju, ali je treba tudi nekoga, ki ne greši več, opomniti?

¹⁶ Kaj pa, če kristjan enkrat ali večkrat greši, pa ga njegova vest navede, da se pokesa in ne greši več? Ali še vedno potrebuje svarilo?

¹⁷ Pri tem naj mislimo na pomen besede »karati« (eléncho). Videli smo, da lahko na primer pomeni, da je treba nekoga obtožiti ali morda povprašati, oziroma navzkriž zaslišati, da bi mu dokazali njegov greh ali njegovo napačno gledišče o nekem postopku, ki ga je priznal in ga tako v njegovem razumu in srcu prepričamo. In vse to z namenom, da se pokesa, da se ne bo samo odvrnil od napačnega postopanja, temveč da ga nikoli več ne ponovi.

18. Ali lahko nekoga pokara njegovo srce, in če da, kako?

¹⁸ Mar se ni prestopnik, ki obžaluje svoj greh in z njim prekine, pravzaprav že sam opomnil? Da, ker ga je obtožila njegova lastna vest in Božja beseda ter Božji duh sta ga prepričala in njegovo srce ga je navedlo, da se je pokesal in se odvrnil od greha ali prenehal grešiti. Ni potrebno, da mu nekdo drugi »pokaže njegov pregrešek«, da bi ga spoznal in s tem popravil napačni način postopanja. (Primerjaj Psalm 16:7; Jeremija 2:19).

19. Kakšen primer najdemo v Petrovem postopanju?

¹⁹ To se je očitno zgodilo z apostolom Petrom. Jezus je Petra posvaril, da bo svojega Gospoda trikrat zatajil. Ko se je pričel težavni položaj in so Jezusa zaprli ter odpeljali k zaslišanju, je postal Peter slab in je resnično Jezusa trikrat zatajil. Toda potreben je bil samo Jezusov pogled, in Petrovo srce se je zganilo. Odšel je ven, se grenko razjokal in obžaloval svoje dejanje. Njegovo lastno srce in spomin na Jezusove besede sta ga pokarala. Peter je od takrat naprej s svojim obnašanjem dokazal, da se je odločil, nikoli več ne narediti podobne napake. Nekaj tednov pozneje se je zdelo Jezusu primerno, da je uporabil Petra za enega od »temeljnih kamnov« krščanske skupščine (Lukež 22:54—62).

20., 21. a) Kakšno pomoč lahko nekdo razumno zahteva celo takrat, če se je odločil, da greha več ne ponovi? b) Zakaj je moral biti David opomnjen in kako je Natan pri tem postopal?

²⁰ To ne pomeni, da tak človek ne potrebuje nobene pomoči več. Morda se je odločil, da greha več ne ponovi, kljub temu pa potrebuje pomoč drugih, da vztraja pri tej odločitvi. Jehova Bog je poskrbel za brate, ki nam v tem pogledu lahko pomagajo (Preg. 17:17; Luk. 22:31, 32; Gal. 6:2).

²¹ S kraljem Davidom je bilo nekoč drugače kakor s Petrom. Njega je moral nekdo opomniti, zatem, ko je zakrivil posebno težak prestopek, in drugim povzročil veliko škodo. Teže svojega prestopka in njegove nepravilnosti se ni povsem zavedal in je celo poizkušal svoj greh skriti. Zato je poslal Bog preroka Natana, da je Davida opomnil. Natan je storil to tako, da mu je v ganljivi, življenjski zgodbi posredoval situacijo, podobno Davidovi. David se je razjezil nad sebičnostjo opisanega moža in obsodil njegovo grozovito, neusmiljeno postopanje. Osupnil je, ko mu je Natan rekel: »Ti si tisti mož!« David je tako videl svoje ravnanje v pravi luči in jasno spoznal, kako je bilo nizkotno, in se je pokesal. Če tega ne bi bil storil, bi po lastnih besedah zaslužil smrt (2. Sam. 12:1—13).

22. S kakšnimi besedami je David izrazil svoje dobro stališče do opominjanja in kako je pokazal, da je kesanje zelo koristno?

²² V enem od svojih psalmov je David izrazil pravilno stališče do karanja z besedami: »Udari naj me pravični, ljubezen je to, in posvari naj me, je kakor mazilo glavi: ne brani se glava moja« (Ps. 141:5). Razen tega je opisal David v Psalmu 32:1—6 muke, ki jih je sam občutil, ker ni prosil Jehove za odpuščanje grehov, kakor tudi veliko olajšanje, zatem ko je svoje grehe obžaloval in jih Bogu priznal.

23. Na kaj bodo mislili ‚modri svaritelji‘ in kako se to vidi iz biblijskih stavkov, omenjenih v tem odstavku?

²³ Da bi bili ‚modri svaritelji‘, morajo pastirji krščanske skupščine misliti tudi na to, da lahko obstaja več stopenj karanja, kakor so tudi prestopki različno težki. (Primerjaj Galatom 6:1; 2. Tim. 2:24—26; z Titu 1:13). Celo ljudje, ki uživajo kot Božji služabniki dober glas, morajo biti včasih opomnjeni zaradi napačnega gledišča, izjave ali postopka.

24., 25. Ali se lahko zgodi, da morajo tudi zvesti Božji služabniki biti opomnjeni, in do kakšnih dobrih rezultatov lahko to vodi?

²⁴ To se je pozneje zgodilo s Petrom. V listu Galatom 2:11—14 piše, da je šel v Antiohijo v Siriji in se spoprijateljil z neobrezanimi, nežidovskimi kristjani ter z njimi jedel. Ko pa so prišli v Antiohijo možje iz skupščine v Jeruzalemu (možje, ki so bili še očitno mnenja, da morajo biti Židje ločeni), se je Peter prenehal družiti z nežidovskimi kristjani. Ko je apostol Pavel opazil to napačno postopanje in njegov slab vpliv na druge židovske vernike, se je čutil dolžnega Petra opomniti. Z razumnimi argumenti je Petru pokazal nepravilnost njegovega ravnanja, in sicer tako, da so lahko še drugi slišali. Peter je to karanje nedvomno sprejel, in pozneje je o Pavlu govoril s prisrčnimi besedami (2. Petrovo 3:15, 16).

²⁵ Da, tako je, kakor beremo v Pregovorih 9:8, 9: »Karaj modrega, in ljubil te bo. Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder.« »Če posvariš pametnega, napredoval bo v znanju«, kakor je bil primer pri Petru. Naša ušesa naj bodo zato vedno sprejemljiva za razumna, »poučna svarila«, ki pomenijo »pot življenja« vsem, ki ljubijo Boga in njegovo pravičnost (Preg. 19:25; 6:23; 25:12).

[Podčrtna opomba]

V delu Vincenta World Studies in the New Testament piše: »V zgodnji, klasični grščini je pomenilo narediti sramoto ali osramotiti. ... Nato (pozneje): navzkriž zasliševati ali spraševati, da bi se prepričalo, preiskalo ali ovrglo. ... O argumentih: dati dokaz; dokazati; dokazati z verižnim sklepanjem.