Ali sprejmeš nasvet?
KAKŠNEMU cilju sledi nekdo, ki daje drugemu nasvet? Rad bi mu pomagal ali mu pokazal in razložil, kako naj nekaj stori. Samo Jehova ne potrebuje nikogar, ki bi mu svetoval, na kar spominja prerok z besedami: »Kdo je vodil duha Jehovinega in kdo mu je bil svetovalec ter ga je učil? S kom se je posvetoval, da bi mu dodelil razuma in ga učil poti pravice in ga vadil v znanju in mu pokazal najvišje razumnosti pot?« — Iza. 40:13, 14.
Celo popolni človek Jezus Kristus, ki si je na nebu pridobil bogat zaklad izkušenj, je dobil od Boga nasvet in mu je sledil. Rekel je: »Jaz sam od sebe ničesar ne delam, temveč kakor me je naučil Oče moj, to govorim.« — Jan. 8:28; 5:19, 30.
NASVET JE TREBA UPOŠTEVATI
Zato nepopolni ljudje prav gotovo potrebujejo nasvet, da bi razumeli pravilno pot in lahko uporabljali Božjo besedo v svojem življenju. Naslednje besede apostola Janeza pokažejo, zakaj smo odvisni od nasveta: »Ako pravimo, da nimamo greha, sami sebe slepimo in resnice ni v nas.« — 1. Jan. 1:8.
Zaradi prirojene grešnosti smo vsi nagnjeni k temu, da se jezimo nad nasvetom, posebno tedaj, če nas je kdo opozoril na kakšno napako ali slabost. Jehova nas opozarja: »Ne bodite kakor konj, kakor mezeg brez razuma, ki jima je z uzdo in vajetom, njiju opravo, brzdati gobec, sicer se ti ne pokorita.« (Ps. 32:9) Kdor razvija nejevoljnega duha, postane »trdovraten«, ravna nerazumno in se končno zakrkne, mora računati s strogimi ukrepi, z omejitvami in končno z nesrečo. — Preg. 29:1.
Nasprotno ljudje, ki so ponižni in želijo napredovati v razumevanju, iščejo nasveta. Ni jim za to, da bi imeli »vedno prav«, temveč želijo delati, kar ugaja Bogu in je drugim v pomoč. Spoznavajo, da ,množica svetovalcev pospešuje blaginjo‘. (Preg. 11:14) Veselijo se, če jih opozorimo na napake, tudi če jim je zato včasih neprijetno. Takšne osebe bi se rade izognile napačnega ali nezaželenega ravnanja, ki bi se ga morale sramovati. Sledijo božanskemu nasvetu: »Resnico kupi in je ne prodaj, nabavi si modrosti, pouka in razumnosti.« — Preg. 23:23.
PRAVILNO STALIŠČE IN PRAVILNI NAGIBI PRI SVETOVANJU IN KARANJU
Nasvet lahko vključuje tudi karanje. Hebrejska beseda za »karanje« pomeni »o stvareh odločati, stvari urediti«. Karati v smislu Biblije pomeni prijazno in brez ovinkov pokazati, kaj je v nekem določenem stanju pravilno in kaj nepravilno. Glede na okoliščine in stališče tistega, ki je karan, je lahko pri tem izgovorjena tudi kakšna graja.
Apostol Pavel je pokazal, kakšno stališče naj ima tisti, ki svetuje, ko je pisal o dolžnostih starešin v krščanski skupščini: »Bratje, če bi tudi bil človek prenagljen od kake pregrehe, takemu vi, ki ste duhovni, pomagajte v pravi stan v duhu krotkosti in glej sam nase, da tudi ti ne boš izkušan.« — Gal. 6:1.
Če torej starešina opazi, da gre krščanski brat zaradi neizkušenosti ali pomanjkanja sposobnosti razsojanja po poti, ki ima lahko slabe posledice, se ne bo enostavno obrnil in pustil, da brat nosi posledice, vsekakor pa ga tudi ne bo trdo prijel. Ljubezen ga zadolžuje, da opozori brata na nevarnosti, nespametnost in napačnost njegovega postopanja ali mišljenja in sicer v duhu krotkosti.
Nagib za karanja je torej v tem, da prizadetemu pomagamo. Ta, ki kara, je tudi zainteresiran za to, da ohrani v skupščini mir in zdravega duha. Tisti, ki nasvet dobi, bo, če ga sprejme, obvarovan pred težavami, v katere lahko zaide, in pred izgubo Božje milosti. Spremenil se bo in zopet bo vse v redu.
KAJ TEDAJ, ČE NASVET BOLI?
Kaj pa tedaj, če se ti zdi, da je nasvet neprimeren ali pa izraža samo mišljenje tega, ki nasvet daje? Preden nasvet preziraš, preišči svoje lastno stališče. Ali bi rad ugajal sebi ali Bogu? Morda tvoj način postopanja sam po sebi ni napačen. Ali pa si kdaj razmišljal, kako lahko učinkuje na druge? Apostol nas opominja: »Dolžni pa smo mi, ki smo močni, nositi slabosti slabotnih in ne samim sebi pogodu delati. Vsak izmed vas bodi bližnjemu pogodu, v dobro, za njegov napredek.« — Rim. 15:1, 2.
Da bi nam pokazal, kako naj postopamo, da bi ugajali Bogu, je rekel Pavel dalje: »Vse je dopuščeno, ali ni vse koristno; vse je dopuščano, ali vse ne pospešuje napredka.« (1. Kor. 10:23) V okviru krščanskih zakonov je veliko možnih načinov postopanja in kristjan mora o mnogih stvareh odločati po svoji krščanski vesti. Upoštevati pa mora tudi vest drugih. Ne izgrajujejo vse stvari, niti njega niti drugih. Takšnim stvarem se mora gotovo odreči, posebno če gre za ljubezen in mir.
Včasih ne dobimo nasveta zato, ker smo naredili napako, temveč da bi se poboljšali ali še bolje napredovali. Vzemimo, da dobiš nasvet v zvezi s tvojim javnim branjem. To te morda pretrese, ker misliš, da si dobro bral. Kaj boš storil? Zakaj ne bi ugotovil, v čem je tvoja slabost pri branju in kako se lahko poboljšaš? Gotovo nihče od nas ni popoln bralec, tako se lahko torej vsi na tem področju še poboljšamo. Vadi se v branju! Pripravi se na javno branje tako, da se prepričaš na primer o pravilni izgovorjavi in pomenu besed, in tako, da paziš na smisel stavkov in pravilni poudarek. Tedaj se boš gotovo poboljšal in imel več veselja s tem.
Mogoče so ti svetovali, da bi bil bolj prijazen do drugih. Verjetno misliš sam zase, da si prijazen človek, toda to v odnosu do drugih ne pride do izraza. Sprejmi nasvet kot utemeljen. Trudi se, da se bolj zanimaš za druge. Bodi bolj odprt, več se izražaj in pokaži se bolj sprejemljivega. Ne le, da bo tvoje prijateljstvo z drugimi tesnejše, temveč se bo tudi tvoje duhovno stališče izboljšalo in srečnejši boš.
Ohrani, tudi če nasvet zelo boli, v mislih Davidov primer. Bil je večkrat pokaran, toda Bog ga je šolal za večje stvari. Iz izkušenj je rekel David: »Udari naj me pravični, ljubezen je to in posvari naj me, je kakor mazilo: ne brani se glava moja.« (Ps. 141:5) Nasvet brata — tudi če se ti ga zdi težko sprejeti — te ne bo usmrtil, niti telesno niti duhovno; nasprotno, izkaže se lahko kot blažilno, prijetno mazilo. Če si ga vzameš k srcu, boš doživel izpolnitev pregovora: »Kdor se pokori svarjenju, pride v čast!« — Preg. 13:18; Heb. 12:11.