Kaj pomeni biti »minister«?

1., 2. a) Kaj razumejo v raznih deželah z besedo »minister«? b) Kaj naj upoštevamo glede današnje rabe besede, če jo primerjamo s prvotno rabo?

NA kaj misliš, ko v svojem jeziku slišiš ali bereš besedo »minister«? V jezikih nekaterih dežel se ta beseda nanaša samo na nosilca političnih služb, kot na primer »minister za pravo« ali »ministrski predsednik«. V deželah pa, katerih jeziki so se razvili iz latinskega (odkoder tudi beseda poteka) a1i v jezikih, ki so pod vplivom latinskega, pomeni beseda »minister« tudi nosilca religioznih služb, običajno protestantskega ali evangelijskega duhovnika.

² Dejansko ima beseda »minister«, kakor se rabi danes in kakor jo razume večina ljudi, popolnoma drugačen pomen kakor v prvih stoletjih našega štetja. Ima tudi čisto drugačen pomen kakor grška beseda di-a’konos, ki se rabi v navdihnjenih Grških spisih Biblije, čeprav je bila ta grška beseda v raznih jezikih pogosto prevedena z minister (v naši Bibliji »služabnik«). V čem je razlika in kako je nastala?

3., 4. a) Kaj je prvotno pomenila latinska beseda minister in kako je bila zato uporabljena pri prevajanju Biblije? b) Kako se je spremenila uporaba besede in na osnovi kakšnih okoliščin?

³ V prvih stoletjih našega štetja so pod grško besedo di-a’ko-nos in latinsko besedo mi-nis’ter v osnovi vzeto razumeli eno in isto: služabnika, na primer hišnega strežnika, čuvaja ali drugega osebnega služabnika. Ko so Biblijo prevedli v latinščino, so besedo di-a’ko-nos v glavnem prevajali z besedo mi’nis’ter. Toda v teku časa so (v krščanski skupščini) s tem izrazom vedno manj povezovali pojem neke nižje službe. Večinoma je bilo to zato, ker je nastopil odpad od pravega krščanstva.

⁴ Ko je apostol Pavel govoril s starešinami iz Efeza, jih je opozarjal pred tam, da bodo po njegovem odhodu prišli mednje »grabljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi; in iz njihove sredine vstanejo možje, ki bodo govorili popačene nauke, da bi potegnili učence za seboj«. Ti možje ne bodo ravnali po temeljnem načelu: »Veliko bolje je dati nego vzeti.« (Dej. 20:29, 30, 35) S svojim načinom postopanja bodo pokazali, da niso Božji služabniki, temveč služabniki njegovega nasprotnika. — 2. Kor. 11:12-15.

5. K čemu je vodil v Bibliji napovedani odpad in kako je vplival na vodstvo krščanskih skupščin?

⁵ Iz tega napovedanega odpada je končno nastalo krščanstvo s svojimi mnogimi verskimi skupnostmi, ki so razdeljene na duhovnike in laike. Takšne delitve v zgodnji krščanski skupščini ni bilo. To je potrjeno tudi v M’Clintock-Strongovi Enciklopediji (zv. VIII, str. 355, 356), kjer piše glede »starešinstva«:

»Ker ni nobenega podrobnega poročila o tem, kako so jih prvotno postavljali, lahko domnevamo, da je šlo za naravni odnos spoštovanja na osnovi višje starosti... podobno kakor je bilo pri starešinah med Židi.«

V Enciklopediji je rečeno dalje, da so pozneje apostoli priznali starešine in jih po možnosti tudi postavljali, nato pa je dodano:

»V vsakem starešinstvu je obstajala potreba po predsedujočem ali primatu z namenom splošnega nadzorovanja in vodstva. Zato je bil eden izmed njih na osnovi starosti ali formalnih volitev določen za primus inter pares (prvi med enakimi) in ta naj bi služil kot nadzornik (επισχοπος) starešinstva in črede, ki je bila v njihovem varstvu.«

Nadalje piše v Enciklopediji o položaju nadzornika:

»Nič v prvotnem značaju tega položaja ne govori proti temu, da so ga zavzemali razni starešine v isti cerkvi ali škofiji po principu rotirajoče menjave. Da pa bi ga lahko uspešno opravljali, so imeli za potrebno, da ga je zavzemala ista oseba. Zato je kmalu postal položaj za vse življenje.«

Tako je prišlo do tega, da je imel starešina ali nadzornik stalni primat, to se pravi, stalni prednostni položaj, s čimer so bili drugi, ki so takrat imeli takšen položaj, izključeni. Na ta način je počasi prenehalo vodenje skupščine po starešinstvu.«a

6. a) Kaj razumemo pod »monarhično« ureditvijo v skupščinah in kaj je prispevalo k razvoju takšne ureditve? b) Ali pokaže Biblija, da je krščansko osredotočiti pooblastila na eno samo osebo, da bi ohranili enotnost verovanja? Če ne, kaj je tedaj pravilno sredstvo?

⁶ Tako se je razvila »monarhična« ureditev, to se pravi sistem, v katerem je bila oblast in privilegij administracije prenesena na eno samo osebo, medtem ko so bile vse druge od tega izključene. (Primerjaj 1. Kor. 4:8) Hieronim (ki je živel v četrtem stoletju) je menda rekel, da naj bi prednostni položaj enega samega nadzornika (e-pi’sko-pos), ki »ni nastal z določitvijo Gospoda, temveč je prišel v navado«, preprečil cepitve v cerkvi. Mislili so torej, da lahko enotnost najbolje ohranijo tako, da so dali vsa pooblastila enemu samemu človeku. Ta oseba bi bila tedaj na osnovi večje moči sposobna drugače misleče »preusmeriti«. (Primerjaj 1. Sam. 8:4-7, 19, 20) V nasprotju s tem je apostol Peter spodbudil sostarešine: »Pasite čredo Božjo, ki je v vašem varstvu... ne kakor gospodovalci tistih, ki so Božja dediščina, temveč tako, da ste zgledi čredi.« To pomeni, naj bodo drug drugemu ponižno podložni. (1. Pet. 5:1-6) Tudi apostol Pavel je pokazal, da se mora nadzornik držati zveste besede, ki je v soglasju z naukom, da bi bil sposoben »opominjati v zdravem uku in prepričevati nasprotno govoreče«. Nadzorniki naj zaupajo moči resnice in moči Božjega svetega duha. — Titu 1:7, 9—11; primerjaj 2. Tim. 2:24—26.

7. Kako je vplival odpad na rabo biblijskih izrazov, ki so se rabili za tiste, ki so v skupščinah zavzemali odgovorne položaje? Kako se to nanaša na grški izraz »nadzornik«?

⁷ Zaradi odpada so biblijski izrazi, uporabljeni za tiste, ki so služili svojim bratom v skupščini na odgovornih položajih, v teku časa dobili drugačen pomen. Z grškim izrazom e-pi’sko-pos, ki pomeni »nadzornik«, je bil prvotno označen vsak starešina, ker so imeli vsi starešine dolžnost bedeti nad interesi skupščine ali voditi nadzorstvo in skrbeti kakor pastirji za duhovno blaginjo skupščine. (Dej. 20:28) Toda beseda »škof« (izpeljanka od e-pi’sko-pos preko latinske besede e-pi’sco-pus) je v teku časa začela pomeniti nosilca duhovne službe, ki je nad mnogimi skupščinami v nekem področju imel vrhovno oblast. Višek v tem razvoju je predstavljalo papeštvo, pri katerem je en sam nadzornik, škof iz Rima, zahteval vodilni položaj in pravico do vodstva in predsedovanja vsem krščanskim nadzornikom in skupščinam.

8. Kakšna podobna pojmovna sprememba se je zgodila z izrazom minister?

⁸ Podobno je z besedo minister. V latinščini so to besedo uporabljali za prevod grškega izraza di-a’ko-nos, zato je prvotno označevala »služabnika« in — v religioznem smislu — nekoga iz skupine »služabnikov« v skupščini, ki so sodelovali s starešinstvom kot pomočniki. Pozneje je beseda minister označevala v nekaterih jezikih religioznega nosilca službe, ki je na splošno imel edino in popolno administrativno oblast nad skupščino ali cerkvijo (čeprav so v večjih skupščinah »pomožni pastorji«). Zato ga v njegovi verski občini smatrajo za posebnega Božjega služabnika. V mnogih deželah se danes beseda minister uporablja skoraj izključno za protestantske duhovnike, za razliko od katoliških duhovnikov (angleška beseda za »duhovnik« je izpeljana iz grške besede pre-sby’te-ros (starešina) preko latinske besede pres’by-ter). Če se na primer v Latinski Ameriki nekdo predstavi kot ministro, ga pogosto smatrajo za protestantskega pridigarja, za nekoga, ki poučuje s prižnice svojo občino.

9. Primerjaj današnjo predstavo, povezano z besedo minister, s pomenom, ki ga je imela v latinščini v prvem stoletju n. št.!

⁹ Tako je pojem, ki je prvotno izražal ponižnost in nizek položaj, prevzel pomen relativno visokega položaja v verski občini. Če se je v starem času nekdo, ki je govoril latinsko, predstavil kot minister, je s tem verjetno mislil, da dela kot hišni služabnik, na primer kot hlapec ali dekla. Toda danes je religiozni naziv minister v svetu na splošno povezan z velikim ugledom, in kdor ga ima, se prišteva k zdravnikom, odvetnikom in drugim akademikom. Ima čisto drugačen pomen kakor beseda di-a’ko-nos, ki jo je Jezus uporabljal v svojih pojasnilih. Kakor smo videli v predhodnih člankih, je postavil Jezus di-a’ko-nos (v naši Bibliji prevedeno s »služabnik«, v angleški z »minister) na enako stopnjo, kakor je »suženj«, in jih je primerjal kot nasprotje tistim, ki so jih smatrali za »velike« ali prve«. (Mat. 20:26-28) Prav kakor je bilo pri besedi »škof« (e-pi’- sko-pos, nadzornik), je bil s cerkveno rabo zatemnjen tudi prvotni pomen latinske besede mi-nis’ter.

10. a) Kaj morajo storiti raziskovalci Božje besede zaradi teh cerkvenih popačenj? b) Kakšno sliko naj ima pred očmi nekdo, ki bere biblijski prevod, v katerem je bila grška beseda di-a’ko-nos prevedena z besedo minister?

¹⁰ Kaj pomeni to za nas, če odkritosrčno raziskujemo Božjo besedo? Pomeni, da morajo vsi tisti, ki v svojem jeziku berejo v nekem biblijskem prevodu izraz minister, spremeniti svoje mišljenje in misliti na prvotni pomen tega izraza, sicer ne bodo razumeli smisla Jezusovega nasveta in smisla navdihnjenih izjav apostolov in učencev. Namesto misliti na eno osebo s posebnim službenim oblačilom, z izrednim darom govora in spretnostjo na administrativnih področjih, bi si bilo primerneje predstavljati pod izrazom di-a’ko-nos (ali minister v prvotnem smislu latinske besede) ponižnega Božjega služabnika, ki hodi v sončni pripeki po prašni cesti, ali mogoče osebo, ki nosi predpasnik in streže pri mizi. (Primerjaj 2. Kor. 10:10; Luk. 17:8)

11., 12. a) V kakšnem obsegu je pojem minister v svojem religioznem smislu znan v svetu? b) Kako ponazarja nemški prevod knjige Jehovine priče v Božjem namenu težave, ki lahko nastanejo pri prevajanju tega pojma?

¹¹ Omembe vredno je tudi, da v mnogih, da, celo v večini jezikov ni izraza, ki bi odgovarjal angleški besedi minister v njenem religioznem smislu. Romanski jeziki, kakor so italijanščina, francoščina, španščina in portugalščina imajo takšen izraz, toda v jezikih, kakor je nemščina ali nizozemščina ali v skandinavskih jezikih (norveško, švedsko, dansko) in v slovanskih jezikih (poljsko, rusko, hrvaško, srbsko, slovensko itd.) kakor tudi v jezikih Azije in drugih delov sveta ni odgovarjajoče besede za izraz minister. V Nemčiji je postavljeni duhovnik imenovan »župnik« ali v državnem Zakoniku — »religiozni služabnik«.

¹² Kakšne težave nastanejo iz tega za prevajalce, lahko pokaže primer iz knjige Jehovine priče v Božjem namenu. Na 223 strani nemške izdaje se opozarja na trditev, »da so vse Jehovine priče, ki redno in iz običaja oznanjujejo Evangelij in učijo, oznanjevalci oz. duhovniki (Prediger bzw. Geistliche [ministers])«. Upoštevajmo, da je angleška beseda ministers prevedena z obema besedama »oznanjevalci« in »duhovniki« in nato dodana v oglatih oklepajih. Na isti strani je navedeno mnenje ameriške obrambne službe, v katerem je izraz ministers of religion. Nemška izdaje te knjige uporablja tukaj zopet nemško besedo »Prediger« (oznanjevalec) in dodaja v oglatem oklepaju besedo »Geistliche« (duhovnik) (»Prediger [Geistliche]«).

13., 14. a) Kateri izrazi so bili uporabljeni namesto minister in ministry, ko je bil Novi svet prevod Biblije preveden v jezike, ki se niso razvili iz latinščine ali niso bili pod njenim vplivom? b) Katere izraze uporabljajo nekateri teh prevodov namesto izraza ministerial servant?

¹³ Podobno je tudi v drugih primerih. Ko je bil Novi svet prevod preveden v danski, nemški, nizozemski in japonski jezik, je bilo v vseh primerih, v katerih je bila uporabljena angleška beseda minister in ministry kakor tudi glagolska oblika minister, potrebno prevesti te besede z izrazi »služabnik«, »služba« ali z različnimi oblikami besede »služiti« (ali z odgovarjajočimi izrazi v teh jezikih).

¹⁴ V japonščini na primer se prevaja dia’ko-nos s sestavljenko ho-ši-ša (»ponižno služeči«). Izraz ministerial servant, ki ga najdemo v angleški izdaji prevoda Novi svet, je v danščini preveden z besedo, ki pomeni »skupščinski sluga«. V švedskem jeziku je uporabljen izraz »pomožni služabnik«; v nemščini se pojavi izraz »sluga pomočnik«.

15., 16. a) Kaj naj se trudijo kristjani glede rabe biblijskih izrazov, četudi niso malenkostni? b) Kako bodo to izrazili, ko bodo vsem narodom posredovali dobro vest?

¹⁵ Besede so samo sredstvo za sporočanje misli. Važno je, da so posredovane pravilne misli. Posebno kristjani naj bodo v mišljenju združeni in vsi zastopajo isto stališče. Tako je, kakor je rekel navdihnjeni apostol v 1. Korinčanom 1:10: »Prosim vas pa, ... da vsi eno govorite in ... bodite popolnoma složni v enemu umu in eni misli.«

¹⁶ To je dodatni razlog za to, naj ima vsakdo, kdor bere ali uporablja biblijsko besedo minister, kadar je uporabljana za grški izraz di-a’ko-nos, pred očmi sliko ponižnega služabnika, in ne splošne predstave o duhovniku ali pridigarju s prižnice. Kot pripadniki svetovne skupnosti ne želimo oblikovati naše predstave o pravem krščanstvu ali njegovih merilih na osnovi določenih izrazov, posebno če je neki izraz značilen za nekatere jezike, v drugih pa sploh ne obstaja. Vedno se bomo trudili uporabljati izraze, ki so razumljivi in jasno posredujejo pravilno misel. Kolikor je možno in koliko dovoljuje prevod, naj bodo to izrazi, ki jih bodo ljudje vseh slojev zlahka razumeli, ne glede na to, kje živijo in kakšne jezike govorijo. Apostol Pavel je namreč prav tako rekel: »Če z jezikom ne govorite razumljive besede, kako bodo umeli, kaj pravite? V zrak boste govorili.« — 1. Kor. 14:9.

POSTAVITEV ALI IMENOVANJE (ORDINACIJA)

17. Kaj pomeni beseda »ordiniranje«?

¹⁷ V jezikovni rabi pomeni beseda »ordiniranje«: nekomu zaupati duhovne ali duhovniške funkcije; vpeljati nekoga v duhovniško službo s pokladanjem rok ali na drugačen način; nekoga izločiti s ceremonijo ordiniranja. (Webster’s Third New International Dictionary.)

18., 19. a) V katerem smislu so lahko vsi pravi učenci Kristusa Jezusa označeni kot minister? b) Ali so vsi, ki postanejo krščeni Božji služabniki, »postavljeni« ali »imenovani« za to, da prevzamejo določeno službeno nalogo in odgovornost v skupščini?

¹⁸ Vsi, ki postanejo pravi Kristusovi učenci, postanejo Božji služabniki. Po prvotnem pomenu latinske besede so lahko vsi ministri, ker je latinska beseda prvotno imela enak pomen: »služabnik«. Kakor pa smo videli, pokaže Biblija, da so posebni postavljeni »služabniki«, to se pravi možje, ki so bili imenovani ali postavljeni za to, da v skupščini zavzemajo določeni službeni položaj, kakor je to pri starešinah in slugah, ki jim stojijo ob strani. — Titu 1:5; 1. Tim. 3:1-13.

¹⁹ Te osebe svoje postavitve ne dobijo s krstom. Apostol Pavel se ni skliceval na krst, ko je pisal Timoteju: »Rok nikomur prenaglo ne pokladaj.« Skliceval se je na postavitev nekega moža za določeno službo v skupščini, povezano z odgovarjajočo odgovornostjo. (1. Tim. 5:22; primerjaj 1. Tim. 3:1—15) Pavel sam je bil skupaj z Barnabo po svetem duhu »izločen« za določeno delo. Starešine v Antiohiji so to priznali in »so položili nanju roke«. (Dej. 13:1-5; primerjaj z Dej. 6.1-3, kjer je pokazano, kako so apostoli »postavili sedem mož, ki so bili na dobrem glasu«, da so poskrbeli za določeno službeno nalogo.)

20., 21. Kako se iz primerov Pavla, Timoteja in Arhipa vidi, da so določeni člani skupščine postavljeni »služabniki« ali ministri, in sicer z dodelitvijo v skupščini?

²⁰ Medtem ko služijo vsi pravi kristjani (bratje in sestre), so samo nekateri med njimi postavljeni ali imenovani za določeno službo v neki skupščini. To pa ne pomeni, da sestavljajo bratje in sestre, ki niso za to postavljeni, skupino laikov. Ko je rekel apostol Pavel: »Ali življenja svojega ne štejem vrednega zase niti besede, da le dokončam tek svoj in službo (di-a-ko-ni’a), ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da popričam evangelij milosti Božje,« se je skliceval očitno na posebno službeno nalogo, ki jo je dobil, namreč da »ponese ime Jezusovo pred pogane«. (Dej. 20:24; 9:15; primerjaj Dej. 21:19; 1. Tim. 1:12; Kol. 1:25) V listu Rimljanom 11:13 je pisal: »V kolikor sem torej apostol poganov, hvalim svojo službo (di-a-ko-ni’a)« (Primerjaj tudi Dej. 1:15-17; 20-25.)

²¹ Ko je pisal Pavel Timoteju: »Izpolnjuj službo (di-a-ko’ni’a) svojo«, je mislil posebno službeno nalogo, ki jo je Timoteju zaupal v Efezu, kjer ga je pustil, da bi pomagal rešiti določene probleme v skupščini. (2. Tim 4:5; 1. Tim. 1:3, 4) Po Kol. 1:17 je naročil Pavel, naj se Arhipu naroči: »Glej na službo (di-a-ko-ni’a), ki si jo prejel v Gospodu, da jo izpolnjuješ.« Sicer so bili tudi vsi ostali učenci tam v Kolosah Božji služabniki, toda Arhip je očitno dobil posebno službeno nalogo in nedvomno je starešinstvo s tem v zvezi položilo nanj roke.

»POSTAVLJENI« (»IMENOVANI«) SLUŽABNIKI V SKUPŠČINAH

22. Za koga lahko uporabimo besedo »postaviti« v soglasju z biblijskim zgledom Kristusa Jezusa in njegovih apostolov, in sicer v tem smislu, kakor se danes rabi?

²² Kaj torej vidimo? Da je Jezus, čeprav je imel mnogo učencev, »izbral« dvanajst izmed njih in jih »določil« ali postavil za apostole. (Mar. 3:14, 15; Luk. 6:12, 13; Jan. 15:16) Vidimo, da sta bila Pavel im Barnaba izbrana izmed učencev v Antiohiji in »postavljena« ali imenovana, da oznanjujeta narodom dobro vest. (Dej. 13:47) Vidimo tudi, da je rekel Pavel starešinam v Efezu, da so bili »postavljeni« od svetega duha, da služijo drugim v skupščini. (Dej. 20:17, 28) V vseh teh primerih postavitev ni sledila ob brstu, temveč pozneje. Tako so tudi danes v skupščinah Božjega ljudstva možje (običajno so že nekaj časa krščeni), ki so postavljeni, da svojim skupščinam služijo v določenih službenih nalogah. Za te, ki so dobili takšno postavitev za določeno službo v skupščinah, lahko rečemo, da so »postavljeni«, in sicer v tem smislu, kakor se ta beseda danes rabi.b

23., 24. a) Kaj oblasti na splošno razumejo pod izrazom »postavljeni« oziroma »imenovani oznanjevalec« (»ordained minister«) in kaj naj odgovorimo na odgovarjajoče vprašanje? b) Ali bi bilo razumno, Če bi ljudi v področju, v katerem javno pričujemo, imenovali »občina« in podboje vrat svojo »prižnico«?

²³ Kaj naj storimo glede na vse to, če neka oblast — kakor se včasih zgodi — povpraša po poklicu ali položaju državljanov? Oblasti razumejo pod postavljenim oznanjevalcem ali duhovnikom (angleško »ordained minister«) osebo, ki je bila imenovana za to, da nadzoruje neko versko skupščino in jo duhovno oskrbuje, nekoga, ki službuje kot »pastor« ali pastir v neki verski občini. Slovarji na primer pojasnjujejo, da je pridigar ali oznanjevalec (v cerkvenem pomenu splošno znan izraz) nekdo, ki je pooblaščen, da vodi Božjo službo. Pod dejavnostjo oznanjevalca ali duhovnika oblasti ne razumejo službe, ki jo opravlja posamezni kristjan v svojem trudu, da z drugimi govori o dobri vesti. V anketi naj torej logično odgovorimo na to, kar želijo oblasti od nas vedeti, namesto da jim vsilimo lastno definicijo takšnih pojmov.

²⁴ Ljudem bi se na primer zdelo čudno, če bi nekdo, ki od hiše do hiše oznanjuje Božjo besedo rekel, da »občina«, ki ji služi, sestoji iz družin v področju, v katerem daje pričevanje, ker ga ljudje, ki prebivajo v tem področju, verjetno sploh ne priznavajo za svojega oznanjevalca ali duhovnika in imajo praviloma svojo religijo. Ali bi nas pravilno razumeli, če bi podboje vrat stanovalcev imenovali »prižnica« posredovanja dobre vesti, četudi tam — kakor to imenuje — drži svojo »pridigo« od treh do petih minut? Pod izrazom »prižnica« razumejo na splošno govorniški pult v stavbi, v katero je povabljena javnost.

25. Kateri datum bi lahko nekdo navedel kot datum svoje »postavitve« za službo v skupščini?

²⁵ Seveda, če nekoga imenujejo za določeno službo pooblaščeni možje, lahko on to navede in lahko pove kot čas svoje »postavitve« tudi datum, ko je za imenovanje pooblaščeno telo v določenem smislu »položilo nanj roke« (to se pravi, ga imenovalo) in ne datum svojega krsta.

26. Ali so bili vsi prvi kristjani postavljeni (ali »ordinirani«) za posebno službo v skupščini? Ali je to vplivalo na njihovo enotnost?

²⁶ V skupščini prvih kristjanov so bili vsi krščeni verniki »maziljeni« s svetim duhom, ker so vsi imeli nebeško upanje. Toda niso bili vsi apostoli, preroki, učitelji, starešine ali sluge pomočniki. Zato niso vsi po svojem krstu dobili javne postavitve za določeno službo. Kljub temu so vsi služili v enotnosti, kakor mnogi udje telesa vsi sodelujejo in »enako skrbijo drug za drugega«, kakor je pojasnil apostol Pavel v 1. Kor. 12:12—30.

27. Kakšno razumno stališče naj imamo vsi do naše službe za Boga in ljudi?

²⁷ Zato služimo skupno, z ramo ob rami, in delajmo Božjo voljo za naš čas, ne glede na to, če smo primerni za službeno postavitev za določeno službo in prevzem določene odgovornosti ali ne, če smo jo dobili ali ne. Vsi cenimo prednost, ki jo imamo vsi, in jo goreče izkoristimo, namreč da z ljudmi govorimo o resnici, govorimo z drugimi o dobri vesti, ki je prinesla v naše življenje svetlobo in upanje!

[Podčrtne opombe]

V Jeruzalemski Bibliji je rečeno v opombi k Titu 1:5, da je stal »na vrhu prve krščanske občine ... kolegij ‚prezbiterijev‘, ‚starešin‘«. Nadalje je rečeno, da so bili »ti možje na vrhu krajevne občine predniki naših ‚duhovnikov‘ in ‚škofov‘ in da je bil »prehod od teh prezbiter-episkopov (starešin-nadzornikov) do škofa (nadzornika) kot edinega poglavarja duhovniškega kolegija (starešinstva) ... bil izveden tako, da so bila pooblastila ... prenesena na enega samega škofa v vsaki občini«.