Hudomušne šale na tuj račun

DELAVEC je opravljal svoje delo, na hotelu ob oknu v 11. nadstropju. Seveda je bil pravilno zavarovan z varnostnim pasom. Poklical je prijatelja, ki je bil v hotelu, naj pride v določeno sobo. Ko je vstopil v sobo in pogledal skozi okno, je videl zastrašujoč prizor. Varnostni pas se je odvezal in s krikom je ta delavec izginil izpred njegovih oči.

Strašna tragedija? Ne, šala na tuj račun. Pod mestom, kjer je ta delavec visel, je bila široka polica in na njej blazina, ki je ublažila ‚padec‘. Smešno? Ne, ne za tistega, ki je mislil, da je pravkar videl, kako je nekdo padel iz 11. nadstropja – v smrt.

Nekega sobotnega jutra se je možak vrnil v delavnico, kjer je delal, da bi pospravil svoje orodje. Tisto popoldne je šel na poroko in je bil oblečen v svojo najboljšo obleko. Njegovi sodelavci so vedeli, da bo prišel. Pripravili so mu zasedo in ga tako oblečenega vrgli pod prho. Še ena šala na tuj račun, ampak je bila tudi smešna? Ne, ne za moškega, ki je imel uničeno obleko.

Biblija govori o šalah na tuj račun in sicer takole: »Kakor brezumnik, ki meče ognjene in smrtne pšice: tako je, kdor prekani bližnjega svojega in potem reče: ‚Saj sem se le šalil‘.« (Pregovori 26:18, 19) Vendar takšne šale celo kristjanom niso neznane. Zakaj? Morda zato, ker nekateri mislijo, da bodo ljudi nasmejale in vnesle v njihova življenja malo zabave. Ali tudi ti misliš tako? Potem preberi nekaj resničnih dogodkov, iz vidika žrtev.

Ko gredo stvari narobe

Nedavno je nek šaljivec v zatemnjeni filmski hiši vpil: »Ogenj!« Preplah in brezglavo bežanje. Pet ljudi je bilo mrtvih in petdeset ranjenih.

Nekega jutra je odšel mlad soprog na delo, toda podjetje je bilo zaprto, ker je bilo slabo vreme, zato se je vrnil domov. Njegova žena se je ravno tuširala, ko je slišala, da je nekdo prišel. Posumila je, da je prišel tat. Zavila se je v brisačo, vzela pištolo in odšla raziskovat. Soprog se je želel pošaliti na njen račun in se je skril. Ko se mu je približala, je skočil pred njo in zavpil. »Bu!« Prestrašena žena pa ga je ustrelila.

Res je sicer, da se vse takšne šale ne končajo tragično. Toda vsaka šala se lahko obrne na slabo, kot je to odkril Fred. Za dopust si je nameraval sposoditi majhno motorno kolo. Zato je potreboval vozniško dovoljenje. To je vključevalo pismen in praktičen preizkus znanja. Zatem je čakal na rezultat. Kmalu je prispelo pismo, ki mu je s poudarnim in nevljudnim načinom sporočilo, da je padel.

Fred je bil potrt. Trdo je delal in sedaj je bil del njegovih dopustniških načrtov uničen. Razočaran je bil tudi zato, ker je vedel, da je bil na izpitu dokaj dober. Razdražilo ga je tudi to, da je pismo bilo tako neprijazno. Pozneje mu je njegov bližnji prijatelj, ko ga je videl tako potrtega, priznal, da je bilo pismo ponarejeno. Napisal ga je prijatelj! Mislil je, da bo Fred takoj videl, da je to samo šala. Toda Fred tega ni odkril. Namesto tega je bil precej razočaran, kar sploh ni bilo smešno.

Tudi Ron je bil takšna žrtev. Nekega nedeljskega jutra so ga po telefonu povabili, da bi govoril krajevni cerkveni skupini. Spremenil je urnik za tisti dan. O tem se je pogovarjal tudi z drugimi, ter razmišljal, o čem naj govori. Ko je telefoniral nazaj, da bi sprejel povabilo, je spoznal, da je bilo vse šala na njegov račun, z njim se je poigral nekdo, ki ga še nikoli ni srečal. Bil je namreč nov v naselju.

Kako se je počutil? »Bil sem razočaran. Potratil sem svoj čas in energijo,« je rekel. »Čutil sem, da je bila ‚šala‘ neodgovorna in neprijazna. Bil sem v zadregi tudi zato, ker so drugi izgubljali čas zaradi te izmišljene zadeve. Odločil sem se, da bom v prihodnje previdnejši v ravnanju s šaljivci.«

Ali to pomeni, da sta Ron in Fred preresna ali da ne razumeta šale? Kaj misliš ti? Si vesel, če te kdo prevara? Ali bi naj bil zelo zaposlen človek vesel, ko se njegov čas in čas drugih ljudi neodgovorno zapravlja? Ali bi te lahko, ko si potrt in razočaran razvedril takšen humor, pa četudi samo za nekaj ur? Kako se bi počutil, če bi bil kdo od tvojih sorodnikov ubit ali ranjen v tistem paničnem bežanju v zatemnjeni filmski hiši? Prav gotovo bi takšne šale na tuj račun prekršile pomembno zapoved: »In kakor hočete, da bi ljudje vam storili, tako storite tudi vi njim.« (Lukež 6:31)

Morda boš rekel: »Toda te šale so se izmuznile iz rok.« To je res. Toda Al, ki dela s skupino mladih, živahnih ljudi, pravi, da se takšne šale na račun drugega velikokrat ‚izmuznejo iz rok‘. Omenil je, kako je nekaj mladih nagajalo novincu na delu in mu grdo ranilo prsne kosti, tako da je nekaj časa težko dihal in je zaradi tega izgubil nekaj delovnih dni. Drugi so se pršili z vodo z razpršilnimi posodami, posledice pa so bile – vnetje oči. Pozabili so, da so v posodah bile prej kemikalije. »Hudomušne šale na tuj račun niso vredne težav, ki jih povzroče«, pravi Al. »Tam, kjer delam, je večina ljudi obzirnih in se ne šalijo več tako!«

Zakaj se ljudje tako šalijo?

Na to vprašanje lahko različno odgovorimo. Nekateri ljudje imajo preveč razvit ali celo popačen smisel za humor in se težko obvladajo. Fredu se ne zdi, da bi se šalili z njim z grdimi nameni. Njegov prijatelj je bil enostavno prevzet od šale. Ron čuti, da je šaljivec, ki ga je prevaral, samo poskušal nekoliko ‚poživiti‘ vsakdanjost. Al gleda na takšne hudomušne šale na tuj račun kot na mladostno živahnost.

Al pa je omenil še drug dejavnik: tekmovalnost. »Nekdo začne nekaj,« pravi »njegova žrtev pa ga mora na vsak način ‚prehiteti‘. Nato so vsi vznemirjeni in stvar se izmuzne z vajeti. Na primer, nekdo lahko prijatelja poškropi z vodo. Da bi se mu prijatelj oddolžil, pa šaljivca polije z vedrom vode. Šaljivec, pa ga potem, da bi ne ostal dolžan, potisne popolnoma oblečenega v plavalni bazen!«

Stan, ki je bil mizar, se spominja, kako je eden izmed njegovih sodelavcev, ki je bil precej naiven, postal naravna tarča hudomušnih šal. Dva sodelavca sta še posebej uživala, če sta si ga lahko ‚sposodila‘. Zakaj? Stan meni, da iz dveh razlogov: »Morda je bilo to zaradi tega, ker je bil zelo naiven in ga je bilo zelo lahko nasmejati,« pravi »ali pa so ga morda poskušali napraviti bolj izkušenega«.

Če je bilo to drugo njihov namen, ali so uspeli? »Ne«, pravi Stan. »Postal je nervozen in je vsakogar sumničil. To pa je zelo negativno učinkovalo na njegovo osebnost in bilo je nezdravo tudi za ostale sodelavce.«

Spomni se besed apostola Pavla: »Dokler utegnemo, torej delajmo dobro vsem, zlasti pa svojim domačim po veri.« (Galatom 6:10, EI) Ali hudomušni šaljivci na tuj račun delajo po tem nasvetu? Komajda!

Ali lahko zavzamemo boljše stališče?

Humor ob pravem času in na pravem mestu je dobra stvar. Svet bi bil brez njega dolgočasen. Šaljiva pripomba lahko sprosti napetost in prežene nervozo. Šaliti se z ljudmi, ali jim morda celo nežno nagajati, je lahko znamenje naklonjenosti. Toda humor lahko tudi rani. Če draženje ali nagajanje pritegne pozornost na slabosti in napake drugih, je to zlobno. Če, razen tega, hudomušne šale na tuj račun povzroče, da so ljudje zmedeni, ponižani, prevarani, prestrašeni, nezaupljivi do drugih ali pa jih spravijo v zadrego — pa čeprav samo za kratek čas — so vsaj neprijazne. Enako se lahko reče za hudomušne šale, ko se poškoduje obleka ali druga lastnina, kakor tudi za tiste, ki kradejo drugim dragocen čas ali pa ovirajo ljudi, da ne narede kar so načrtovali. Biblija pravi: »Bodite pa med seboj blagi.« (Efežanom 4:32)

Šaljivec bo morda ugovarjal: ‚Seveda jaz nimam nič proti, če se kdo pošali z menoj. Zakaj bi torej drugi bili proti, če se šalim na njihov račun?‘ Res je sicer, da bi se včasih morali vsi znati nasmejati sami sebi. In moralo bi nam ugajati, ko se smejimo z drugimi. Toda smejati se drugemu zato, ker je v zadregi, ni krščansko. Poleg tega ne moremo nikoli zagotovo vnaprej vedeti, kako se bo naša žrtev počutila. Neki mož se je šalil z dekleti, s katerimi je delal. Nekatere so šale dobro sprejele, eno dekle pa, ki se ni počutilo preveč dobro, je bilo jezno in prizadeto. Šala ni bila nič več smešna.

Zapomni si, da nas Biblija spodbuja, naj bomo ‚sočutni, ljubimo brate, da smo usmiljeni in ponižni‘. (1. Petrov 3:8) Četudi ti sam nimaš nič proti, da si tarča hudomušnih šal, pa si morda večina tega ne želi. »Sočutnost« ti bo pomagala, da boš razmislil o njihovih občutkih. Dejstvo, da ti morda uživaš v hudomušnih šalah na tuj račun, jih še ne naredi za pravilne. »Ponižnost« ti bo pomagala to spoznati. »Usmiljenost« pa ti bo prav gotovo preprečila, da ne boš želel sočloveka ‚speljati na led‘.

Če se drugi okoli tebe tako šalijo na tuj račun, boš morda moral biti pogumen, da ne boš vpleten v to. Če se bo kdo pošalil s teboj, se boš seveda moral obvladati, da se ne bi maščeval. (Galatom 5:22, 23) Če vemo, da je nekdo takšen šaljivec, bi bilo najbolje, da se ga ogibaš. Drugi bodo morda rekli, da jemlješ stvari preresno, toda vse prepogosto ravno takšne hudomušne šale na tuj račun postanejo preresne.

Fred, žrtev ponarejenega pisma, je pred nekaj leti iz svojega primera spoznal resnost takšnih šal. Obiskal je zakonski par, s katerim se je dobro poznal. Ker žene ni bilo doma, se je skril v spalnico. Ko je žena prišla domov, ga je iskala, ker ga je pričakovala. Ni ga našla, zato je odšla v spalnico. Ko je stala pred toaletno mizo, je Fred segel izpod postelje in jo zgrabil za gleženj. Zavpila je in obstala kot okamnela. Bila je tako prestrašena, da je tudi Freda samega postalo strah. »Nekaj sem se naučil«, je rekel. »Nikoli več se ne bom šalil na takšen način.«

Kako modra odločitev! Tako bi se morali odločiti vsi po skrbnem premisleku, v dobro svojih bližnjih.

[Poudarjeno besedilo na strani 10]

Smejati se z drugimi je dobro. Smejati se drugim pa je lahko zelo neprijazno.

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

Koliko je krščanskega v tem, če druge ponižuješ, strašiš in spravljaš v zadrego, da bi se jim lahko smejal?

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

Doživljaji pokažejo, da se hudomušne šale na tuj račun velikokrat ‚izmuznejo iz rok‘.