23. UČNA ENOTA
Praktična vrednost jasno izražena
BODISI da govoriš posamezniku ali pa večjemu občinstvu, ne bi bilo modro domnevati, da se bo/-do poslušalec/-ci za obravnavano temo zanimal/-i že samo zato, ker zanima tebe. Tvoje sporočilo je sicer pomembno, toda če ne boš jasno izrazil njegove praktične vrednosti, te poslušalci verjetno ne bodo mogli dolgo zbrano poslušati.
To velja celo za poslušalce v kraljestveni dvorani. Ti se morda umsko vklopijo, kadar uporabiš kakšno ponazoritev ali doživljaj, ki ga še niso slišali. Toda ko govoriš o rečeh, ki jih že poznajo, še posebej če jih ne nadgrajuješ, se bodo morda umsko izklopili. Moraš jim pomagati uvideti, zakaj in kako jim to, o čemer govoriš, resnično koristi.
Biblija nas spodbuja k praktičnemu mišljenju. (Preg. 3:21, NW) Jehova je Janeza Krščevalca uporabil za to, da je ljudstvo usmerjal k »razumnosti [praktični modrosti, NW] pravičnih«. (Luk. 1:17) To je modrost, ki izvira iz zdravega strahu pred Jehovom. (Ps. 111:10) Kateri cenijo to modrost, prejemajo pomoč, da se lahko uspešno spoprijemajo s sedanjim življenjem in se oprimejo resničnega življenja, namreč prihodnjega večnega življenja. (1. Tim. 4:8; 6:19)
Govor naj bo praktičen. Da bi bil tvoj govor praktičen, moraš skrbno razmisliti ne le o gradivu, temveč tudi o svojih poslušalcih. Nanje ne glej zgolj kot na skupino. To skupino namreč sestavljajo posamezniki in družine. V njej so morda še zelo majhni otroci, najstniki, odrasli ter starejši. Mogoče so v njej tudi novozainteresirani posamezniki in tisti, ki so Jehovu začeli služiti, še preden si se rodil. Nekateri so morda duhovno zreli, na druge pa mogoče še vedno močno vplivajo nekatera stališča in navade sveta. Vprašaj se: ‚Kako bi lahko gradivo, o katerem bom govoril, poslušalcem koristilo? Kako jim lahko pomagam doumeti bistvo?‘ Lahko se odločiš, da boš še zlasti pozoren samo na eno ali dve tukaj omenjeni skupini. Toda pri tem ne pozabi povsem na druge.
Kaj, če si prejel nalogo, da govoriš o kakšnem osnovnem biblijskem nauku? Kaj lahko narediš, da bo takšen govor koristil poslušalcem, ki že verjamejo v ta nauk? Prizadevaj si okrepiti njihovo prepričanje o njem. Kako pa? Tako da razpravljaš o svetopisemskih dokazih, ki ga podpirajo. Lahko pa jim tudi pomagaš, da bodo ta biblijski nauk bolj cenili. To bi lahko naredil s tem, da bi pokazal, kako se nauk ujema z drugimi biblijskimi resnicami in z Jehovovo osebnostjo. Uporabljaj zglede, če je mogoče, naj bodo to resnični doživljaji, ki pokažejo, kako je nekaterim razumevanje tega konkretnega nauka koristilo in vplivalo na njihov pogled na prihodnost.
O praktični vrednosti gradiva ne spregovori le bežno na koncu svojega govora. Že od samega začetka naj bi vsakdo v občinstvu občutil, da se »to tiče mene«. Potem ko boš položil ta temelj, ves čas opozarjaj na praktično vrednost gradiva, in sicer pri razvijanju vsake od glavnih točk v jedru govora ter sklepu.
Ko boš govoril o praktični vrednosti gradiva, pazi, da boš to delal v skladu z biblijskimi načeli. Kaj to pomeni? Pomeni, da si pri tem ljubeč in sočuten. (1. Pet. 3:8; 1. Jan. 4:8) Apostol Pavel je celo takrat, ko se je spoprijemal s težkimi problemi v Tesaloniki, gledal, da je poudarjal pozitivne vidike duhovnega napredka tamkajšnjih krščanskih bratov in sester. Prav tako je izrazil prepričanje, da bodo ti v zvezi z zadevo, o kateri je takrat govoril, hoteli narediti, kar je prav. (1. Tes. 4:1–12) Kako dober zgled za posnemanje!
Ali naj bi s svojim govorom spodbudil k sodelovanju pri oznanjevanju in poučevanju drugih o dobri novici? Vzbudi navdušenje in cenjenje za to prednost. Vendar pa imej pri tem v mislih, da so zmožnosti posameznikov za sodelovanje pri tem delu različne in da Biblija to upošteva. (Mat. 13:23) Pri svojih bratih in sestrah ne vzbujaj občutka krivde. List Hebrejcem 10:24 nam prigovarja, naj se »izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom«. Če druge spodbujamo k ljubezni, jih bo to navedlo na dejanja, izvršena s pravim vzgibom. Namesto da bi jih skušali prisiliti k poslušnosti, se zavedajmo tega, da Jehova želi, da pospešujemo »poslušnost [po, NW] veri«. (Rim. 16:26) S tem v mislih si prizadevajmo krepiti vero – našo lastno, pa tudi vero naših bratov in sester.
Pomagati drugim videti praktično vrednost sporočila. Ko pričuješ drugim, ne pozabi poudariti praktične vrednosti dobre novice. To pa od tebe zahteva, da razmisliš, kaj ljudi na tvojem področju skrbi. Kako lahko to ugotoviš? Poslušaj novice po radiu ali televiziji. Preglej prvo stran časopisa. Prav tako si prizadevaj ljudi pritegniti v pogovor in jih poslušaj, ko govorijo. Morda boš ugotovil, da se spoprijemajo s hudimi problemi: izgubo službe, plačevanjem najemnine, boleznijo, smrtjo katerega od družinskih članov, nevarnostjo zaradi kriminala, krivičnostjo koga na oblasti, razpadom zakonske zveze, obvladovanjem majhnih otrok in tako dalje. Ali jim lahko pri tem pomaga Biblija? Prav gotovo.
Ko boš pričel pogovor, boš najverjetneje imel v mislih določeno temo. Toda če posameznik pokaže, da ga nujno zanima kakšno drugo vprašanje, se ne obotavljaj razpravljati z njim o tem vprašanju, če to lahko storiš, oziroma predlagaj, da se boš vrnil z nekaterimi koristnimi informacijami. Mi se seveda nočemo ‚vmešavati v reči, ki se nas ne tičejo‘, vendar pa drugim z veseljem predstavimo praktične nasvete, ki so zapisani v Bibliji. (2. Tes. 3:11, NW) Jasno je, da bodo na ljudi naredili največji vtis biblijski nasveti, ki se dotaknejo njihovega življenja.
Če ljudje ne bodo videli, kako naše sporočilo vpliva nanje osebno, bodo morda hitro končali pogovor. Tudi če nam bodo pustili govoriti, se lahko zgodi, da bo naše sporočilo, če ne bomo pokazali njegove praktične vrednosti, kaj malo vplivalo na njihovo življenje. Če pa bomo nasprotno temu jasno izrazili praktično vrednost sporočila, bo naša razprava lahko za ljudi pomenila prelomnico v življenju.
Pri vodenju biblijskih poukov ves čas poudarjaj praktično vrednost gradiva. (Preg. 4:7) Učencem pomagaj razumeti svetopisemske nasvete, načela in zglede, ki jim pokažejo, kako hoditi po Jehovovih poteh. Poudari, kako jim bo koristilo, če bodo tako delali. (Iza. 48:17, 18) To bo učence spodbudilo k temu, da bodo naredili potrebne spremembe v svojem življenju. Vzbudi jim ljubezen do Jehova ter željo, da bi mu ugajali, in naj jih k upoštevanju nasvetov iz Božje Besede žene srce.