Mladi vprašujejo:

Ali bi bila religija zame?

»ČE želiš biti del prihodnosti, napredka in stvarnega sveta, pusti svojo vero zadaj. Če želiš ostati staromoden, ostani v cerkvi. Uspeh tvojega življenja je na kocki.«

To je opozorilno geslo mnogih mladih ljudi. Mnogi čutijo, da so religiozna načela glede ‚sijajnih‘ vrednot današnjega izkrivljenega sveta zastarela in neživljenjska. Tudi ti se morda vprašuješ, če je religija danes umestna. Toda zakaj se mnogim mladim ljudem zdi vera vse manj pomembna? Mnogim se je zamerila zaradi

Religiozne hinavščine

Tujka »hipokrizija« izhaja iz grške besede hypokrisis« — pomeni pa »igranje na odru«. Neki sedemnajstletnik piše: »Ali naj hodim v cerkev, kjer se kot v gledališču vsak po svoje pretvarja?« Ne obsoja sicer vseh, za to je rekel: »Mislim, da so nekateri iskreni, kar pa se mi gnusi je — da drugi igrajo svoje vloge zelo slabo. Sovražim to hinavščino!« Podobno pravi osemnajstletnica: »Vidim, kako kristjani okrog mene živijo. Želela sem najti prave kristjane, iskala sem ljubezen med njimi, da bi se prepričala, da res imajo vero.« Našla pa ni »drugega, razen sebičnosti, spletkarstva in hlinjenja ljubezni.«

Zato je tem bolj presenetljivo, da je nedavna raziskava med mladostniki v Združenih Državah Amerike pokazala, da se je kar 95°/o vprašanih izrazilo, da verjamejo v Boga ali v »univerzalno moč, duha«. V knjigi The Adolescent (Mladostnik) F. Philip Rice zaključuje: »Četudi je mlada generacija proti-cerkvi, pa ni nezainteresirana, niti ... nereligiozna.«

Čeprav je nekako oživel interes mladih za Biblijo, pa so se mnogi strogo ločili od »tradicionalnih« religij. Raziskujejo vzhodnjaške vere ali pa se pridružujejo nenavadnim kultom.

Kaj pri teh bogočastjih privlači?

V knjigi Those Curios New Cults (Ti nenavadni novi kulti) se pojasnjuje: »Mladim je bolj kot kdajkoli prej jasna hinavščina starejših. Vidijo hinavščino ... svojih staršev v zvezi z religijo ... Kamorkoli pogledajo, opazijo, da ljudje govorijo eno, delajo pa drugo.« Ti kulti pa izgledajo drugačni. Pojavljajo se in nudijo pomembno udeležbo – pravšnjo obvezo glede smernic religije.

Nekateri mladi pravijo o teh kultih: »Izžarevajo toplino in tovarištvo, kar redko najdemo v velikih cerkvah.« Podobno pravi psihiater o izkušnji s Sun Myung Moon organizacijo: »V letu dni sem bil ... obsipan z ljubeznijo ... Posameznikom se posveča vsa pozornost, naklonjenost in deležni so pohvale, po čemer vedno vsak hrepeni.«

Ker je svet obdan s pohlepom in materializmom, preprost način življenja, ki ga zagovarjajo ta bogočastja, preprosto vabi. V knjigi Those Curious New Cults je rečeno: »Mnogi mladi so proti hitremu tempu življenja in pridobitniško naravnani miselnosti sedanjosti, ker vidijo, da denar in materialne dobrine niso prinesle zadovoljstva njihovim staršem.« Toda čeprav ti kulti navidezno rešujejo določene probleme, so obenem ustvarili nove, enako resne. Kot prvo so zamenjali osebnost posameznikov s skupinsko identiteto. Tragedija v Jonestownu je odkrila, kako nevarno je to. Vseeno pa zanimanje in občudovanje kultov jasno razodeva, da mlade še kako zanima vera in da iščejo način, kako bi zadovoljili svoje duhovne potrebe.

Duhovne potrebe

V knjigi Man, God and Magic (Človek, Bog in magija) je dr. Ivar Lisner izjavil, da je »osnovna razlika med človekom in živaljo« v tem, »da človek ni zadovoljen samo s tem, da spi, jé in da je na toplem«. Človek ima »presenetljivo in prirojeno potrebo«, da se duhovno hrani. Zato v knjigi Great Religions of the World (Velike svetovne religije) pravi: »Antropologi niso našli nobene kulture brez religije.«

Božji Sin je zato rekel: »Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb«. (Matevž 5:3, NS) Ko se pridružujejo kultom želijo mladi enostavno izpolniti praznino, ki jo cerkve niso mogle zapolniti. Fred Graham, profesor religije je pripomnil: »Praktično lahko vsaka stvar izpolni praznino, lahko je zdrava ali pa demonska.«

Morda se boš strinjal s tem, da imaš tudi ti take duhovne potrebe. Kako pa je z mnenjem, da je religija staromodna? Ali lahko pričakuješ kakšne koristi od pravega verovanja? Biblija pravi: »Zagotovo je velik dobiček biti predan Bogu.« (1. Timoteju 6:6, NS) Predanost ali »pobožnost« je spoštljivo čaščenje in služenje Bogu. Ali je v tem kakšen »dobiček«?

Kako nam koristi predanost Bogu

Nekateri mladi, ki so danes verni pravijo, da jim je to pomagalo pri obvladovanju sovražnih čustev in pred izbruhi nasilja. Devetnajstletni Tyrone priznava: »Sem vzkipljivega značaja. Dovolj je bilo, da mi je mlajša sestra rekla samo kakšno besedo, pa sem jo že udaril. Enako je bilo, ko sem bil s sošolci, vedno sem bil pripravljen na pretep.« Potem ko se je odločil služiti Jehovi, pravi: »Naučil sem se, da se obvladam, četudi se mi dela krivica.«

Je od tega kakšna korist? Nekateri menijo, da ne. »Strahopetno je, da ostaneš miren, izlij svojo jezo!« pravijo. Pa je to pametno? Ne! Nekontrolirana jeza lahko povzroči, da si nasilen, kar boš morda kasneje obžaloval. (1. Mojzesova 4:5, 8) Zares moder je biblijski nasvet: »Nehaj se jeziti in pusti togoto, ne razburjaj se, da ne boš hudega delal.« (Psalm 37:8, EI)

Drugi mladi pravijo, da jim je prav njihova vera pomagala, da so se ognili skušnjave in niso sodelovali v kriminalnih dejanjih. Svojih šolskih let se enaindvajsetletni Viktor takole spominja: »Med odmorom za malico so mnogi sošolci v skupinah šli v trgovine in zamotili prodajalce, da so medtem drugi kradli hrano, bombone, stripe in ostale stvari.« Zakaj ni šel z njimi? Se je bal, da bi ga dobili, ali pa ga je skrbelo, kaj bi rekli in naredili njegovi starši? »Da«, pravi. »Mislil sem na to kaj bi rekli moji starši in na posledice, toda še bolj sem mislil na to kako bi to vplivalo na moj odnos z Bogom!«

Biblijski nasvet, ki je pomagal Viktorju, je takle: »Sin moj, ko te grešniki vabijo, se jim ne vdaj. Morda pravijo ... Pridi in pridruži se nam in vse ukradeno bomo delili. Sin moj, ne hodi s takimi ljudmi. Bodi daleč stran od njih.« (Pregovori 1:10–15, Today English Version) Upoštevanje tega nasveta bo koristilo tudi tebi.

Zanimivo, da ta raziskava iz leta 1979 odkriva: »Osebe, ki so se označile za ‚zelo verne‘ ... so bile srečnejše ... in tudi veliko bolj uspešne.« Apostol Pavel je priporočal predanost kot življenjsko pot, saj je rekel: »Pobožnost je za vse koristna, ker ima obljubo življenja sedanjega in prihodnjega.« (1. Timoteju 4:8) Toda, da bi imel take koristi moraš delati v skladu s predanostjo. Še vedno pa se lahko kdo sprašuje: »Zakaj biti veren, ko si mlad?«

Zakaj je mladost najboljši čas?

Modri kralj Salomon je svaril: »Veseli se mladenič svoje mladosti. Bodi srečen, ko si še mlad ... Toda vedi ... da ne boš zelo dolgo mlad. Zato se spominjaj svojega stvarnika, dokler si mlad, preden pridejo turobni dnevi, ko boš dejal: ‚Niso mi po volji!‘« (Propovednik 11:9, 10; 12:1, Today English Version)

Na desettisoče mladih je, kot sta Tyrone in Viktor, ki se »spominjajo svojega Stvarnika«. Zavedajo se, da sta mladostna energija in vitalnost minljiva in kratkotrajna. Vedo, da služba Bogu in Darovalcu prinaša trajne blagoslove. Ti mladi niso nezadovoljni s svojo vero, ker so v družbi ljudi, ki delajo tako kakor oznanjajo, ljudi, ki so splošno znani po izkazovanju pristne ljubezni. Kot Jehovine priče so zadovoljni, ker so njihove duhovne potrebe zadovoljene. Zakaj se ne bi prepričal ali je res tako? Tudi ti lahko imaš takšno vero.

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

»Ali naj hodim v cerkev, kjer se kot v gledališču, vsak po svoje pretvarja.«

[Sliki na strani 13]

V cerkvi se kažejo pobožne ... ... doma pa so povsem drugačni