Posnemajmo Jehova, našega nepristranskega Boga

»Pri Bogu ni pristranosti.« (RIMLJANOM 2:11, Ekumenska izdaja)

1., 2. a) Kakšen je bil na splošno Jehovov namen glede Kanaancev? b) Kaj je Jehova storil in katera vprašanja se ob tem postavljajo?

IZRAELCI so leta 1473 pr. n. š. taborili na Moabskih planjavah in pozorno prisluhnili Mojzesu. Na drugi strani reke Jordan jih je čakala zahtevna naloga. Mojzes je objavil Jehovov namen, da bo v Obljubljeni deželi po Izraelu premagal sedem mogočnih kanaanskih narodov. Kako spodbudne so bile Mojzesove besede: ‚GOSPOD, tvoj Bog, ti jih izroči in jih poraziš!‘ Izraelci niso smeli z njimi sklepati nobenih zavez. Ti narodi si niso zaslužili usmiljenja. (5. Mojzesova 1:1; 7:1, 2)

² Kljub temu je Jehova iz prvega mesta, ki ga je Izrael napadel, rešil eno družino. Bog je zaščitil tudi prebivalce štirih drugih mest. Zakaj je to storil? Kaj se iz izjemnih dogodkov, ki so povezani s preživetjem teh Kanaancev, naučimo o Jehovu? In kako ga lahko posnemamo?

Odzivi na Jehovov sloves

3., 4. Kakšen vtis so poročila o Izraelovih zmagah naredila na posameznike v Kanaanu?

³ Jehova je Izraelce v njihovih 40 letih bivanja v pustinji, preden so vstopili v Obljubljeno deželo, ščitil in se zanje bojeval. Na jugu Obljubljene dežele so se spopadli s kanaanskim kraljem v Aradu. Z Jehovovo pomočjo so njega in njegovo ljudstvo porazili pri Hormi. (4. Mojzesova 21:1–3) Kasneje so obšli edomsko deželo in nadaljevali svoje potovanje severno proti severovzhodu Mrtvega morja. Na tem področju, kjer so bili prej Moabci, so zdaj živeli Amorejci. Amorejski kralj Sihon Izraelcem ni dovolil, da bi prečkali njegovo ozemlje. Tako so se pri Jahazu, očitno severno od doline gorskega potoka Arnona, spustili v boj in Sihon je tam izgubil življenje. (4. Mojzesova 21:23, 24; 5. Mojzesova 2:30–33) Drugim Amorejcem je severneje v Basanu vladal Og. Čeprav je bil velikan, se je izkazalo, da se ne more kosati z Jehovom. Ubit je bil v Edreju. (4. Mojzesova 21:33–35; 5. Mojzesova 3:1–3, 11) Poročila o teh zmagah, skupaj s pripovedjo o Izraelovem izhodu iz Egipta, so na posameznike, ki so živeli v Kanaanu, naredila močan vtis.a

⁴ Ko so Izraelci prečkali Jordan in prvič vstopili v Kanaan, so se utaborili v Gilgalu. (Jozue 4:9–19) Nedaleč je stalo obzidano mesto Jeriha. Kanaanko Rahabo je to, kar je slišala o Jehovovih delih, spodbudilo, da je ravnala po veri. Zato je Jehova njo in tiste, ki so bili v njeni hiši, med uničenjem Jeriha ohranil pri življenju. (Jozue 2:1–13; 6:17, 18; Jakob 2:25)

5. Kaj je Gibeonce navedlo, da so uporabili zvijačo?

⁵ Izraelci so se nato iz nižavja ob Jordanu povzpeli v osrednje gorovje tistega področja. Jozue je poslušal Jehova in zoper mesto Aj postavil zasedo. (Jozue, 8. poglavje) Zaradi novice o še enem uničujočem porazu se je veliko kanaanskih kraljev zbralo, da bi se vojskovali. (Jozue 9:1, 2) Prebivalci bližnjega hevejskega mesta Gibeon pa so se odzvali drugače. ‚Skovali so zvijačo,‘ piše v Jozuetovi knjigi 9:4. Tudi oni so podobno kot Rahab slišali o tem, kako je Jehova rešil svoje ljudstvo iz egiptovske sužnosti, ter o porazu Sihona in Oga. (Jozue 9:6–10) Gibeonci so uvideli, da bi bil upor povsem nesmiseln. Tako so za Gibeon in tri bližnja mesta – Kefiro, Beerot in Kirjat-jearim – poslali k Jozuetu v Gilgal delegacijo mož, oblečenih, kakor da prihajajo iz daljne dežele. Zvijača je uspela. Jozue je z njimi sklenil zavezo, ki jim je zagotovila preživetje. Po treh dneh so Jozue in Izraelci ugotovili, da so bili prevarani. Vendar so bili prisegli pri Jehovu in zato zaveze niso prelomili. (Jozue 9:16–19) Ali je Jehova to odobraval?

6. Kako se je Jehova odzval na zavezo, ki jo je Jozue sklenil z Gibeonci?

⁶ Gibeoncem je bilo dovoljeno, da so za Izraelce in celo za ‚Gospodov oltar‘ v shodnem šotoru sekali drva in nosili vodo. (Jozue 9:21–27) Poleg tega je Jehova čudežno posredoval, ko je Gibeoncem grozilo pet amorejskih kraljev s svojo vojsko. Kamena toča je pobila več sovražnikov kakor Jozuetove čete. Jehova je celo uslišal Jozuetovo prošnjo, naj sonce in mesec obstaneta, da bi lahko dokončali bitko. »Ni bilo temu enakega dne ne prej, ne poslej,« je zapisal Jozue, »da bi GOSPOD tako uslišal človekov glas; zakaj GOSPOD se je bojeval za Izraela.« (Jozue 10:1–14)

7. Katera resnica, ki jo je priznal Peter, je prišla do izraza pri nekaterih Kanaancih?

⁷ Kanaanka Rahab in njena družina, kakor tudi Gibeonci, so se bali Jehova in temu ustrezno ukrepali. To, kar so doživeli, jasno kaže na resnico, o kateri je apostol Peter kasneje govoril: »Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dejanja 10:34, 35)

Kako je Jehova ravnal z Abrahamom in Izraelom

8., 9. Kako se Jehovova nepristranskost kaže v tem, kako je ravnal z Abrahamom in izraelskim narodom?

⁸ Učenec Jakob je opozoril na to, kako je Bog Jehova pri ravnanju z Abrahamom in njegovim potomstvom pokazal nezasluženo dobrotljivost. Abraham je postal ‚Božji prijatelj‘ zaradi svoje vere, in ne narodnostnega porekla. (Jakob 2:23) Zaradi vere in ljubezni do Jehova je svojim potomcem zagotovil blagoslov. (2. letopisov 20:7) Jehova je Abrahamu obljubil: »Obiloma [te bom] blagoslovil in silno pomnožil seme tvoje, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju.« Toda bodite pozorni na obljubo v naslednji vrstici: »Blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem.« (1. Mojzesova 22:17, 18; Rimljanom 4:1–8)

⁹ Jehova še zdaleč ni pristranski. V tem, kako je ravnal z Izraelci, je pokazal, kaj lahko stori za tiste, ki so mu poslušni. Takšna dejanja so zgled tega, kako Jehova svojim zvestim služabnikom izkazuje zvestovdano ljubezen. Čeprav so bili Izraelci Jehovova »dragotina«, to ni pomenilo, da druga ljudstva niso mogla občutiti njegove naklonjenosti. (2. Mojzesova 19:5; 5. Mojzesova 7:6–8) Res je sicer, da je Jehova Izraelce odkupil iz egiptovskega suženjstva in jim zato rekel: »Samo vas sem spoznal izmed vseh rodovin na zemlji.« Vendar pa je po preroku Amosu in drugih prerokih tudi ljudem iz ‚vseh narodov‘ zagotovil čudovito upanje. (Amos 3:2; 9:11, 12; Izaija 2:2–4)

Jezus, nepristranski učitelj

10. Kako je Jezus posnemal Očetovo nepristranskost?

¹⁰ Jezus, ki je natančna podoba svojega Očeta, je med zemeljsko strežbo posnemal Jehovovo nepristranskost. (Hebrejcem 1:3) Njegova glavna skrb je takrat bila, da najde ‚izgubljene ovce Izraelove hiše‘. Vendar ga to ni zadržalo, da ne bi pričeval Samarijanki ob vodnjaku. (Matevž 15:24; Janez 4:7–30) Naredil je tudi čudež na prošnjo nekega stotnika, očitno Nejuda. (Lukež 7:1–10) To je storil poleg tega, da je z deli kazal ljubezen do Božjega ljudstva. Tudi Jezusovi učenci so oznanjevali daleč naokrog. Postalo je jasno, da za prejetje Jehovovega blagoslova ni pomembna posameznikova narodnost, temveč njegovo stališče. Ponižni, odkritosrčni ljudje, ki so bili lačni resnice, so se odzvali na kraljestveno dobro novico. Nasprotno pa so tisti, ki so bili ponosni in ošabni, prezirali Jezusa in njegovo sporočilo. »Hvalim te, Oče, Gospodar neba in zemlje!« je izjavil Jezus, »da si to skril modrim in razumnim in razodel nedoraslim; da, Oče, ker tako je bila volja tvoja.« (Lukež 10:21) Ko z drugimi ravnamo na temelju ljubezni in vere, ravnamo nepristransko in vemo, da takšno vedenje Jehova odobrava.

11. Kako je bila nepristranskost vidna v zgodnji krščanski občini?

¹¹ V zgodnji krščanski občini so bili Judje in Nejudje enakovredni. »Slava in čast in mir vsakemu, ki dela dobro,« je pojasnil Pavel, »najprej Judu, pa tudi Grku; ker Bog ne gleda, kdo je kdo.«b (Rimljanom 2:10, 11) To, ali bodo deležni Jehovove nezaslužene dobrotljivosti, ni bilo odvisno od njihovega narodnostnega porekla, temveč od njihovega odziva na to, kar so spoznali o Jehovu in o obetih, ki jih je omogočila odkupna žrtev njegovega Sina Jezusa. (Janez 3:16, 36) Pavel je zapisal: »Ni [. . .] Jud, ki je po zunanjem Jud, tudi ni obreza, ki je zunaj na mesu, marveč ta je Jud, ki je znotraj Jud, in prava obreza je obreza srca v duhu, ne v črki.« Nato je s spretno uporabo besed, ki označujejo izraz »Jud« (izraz pomeni »ki pripada Judu«, to je poveličanemu oziroma hvaljenemu), še dodal: »Čigar hvala ni od ljudi, ampak od Boga.« (Rimljanom 2:28, 29) Ko gre za hvalo, je Jehova nepristranski. Ali smo tudi mi?

12. Kakšen obet je zapisan v knjigi Razodetje 7:9 in komu je namenjen?

¹² V videnju, ki ga je kasneje dobil apostol Janez, so bili zvesti maziljeni kristjani predstavljeni kot duhovni narod, sestavljen iz 144.000 posameznikov, »zapečatenih iz vseh rodov sinov Izraelovih«. Nato pa je Janez videl ‚veliko množico iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov, stoječe pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečene z belimi oblačili in palme v njih rokah‘. (Razodetje 7:4, 9) Novodobna krščanska občina je torej sestavljena iz vseh narodnostnih skupin ali jezikov. Posamezniki iz vseh kultur imajo upanje, da bodo preživeli prihajajočo ‚veliko stisko‘ in pili iz ‚studencev voda življenja‘ v novem svetu. (Razodetje 7:14–17)

Pozitivni rezultati

13.–15. a) Kako lahko premagamo rasne in kulturne razlike? b) Navedite zgleda, ki kažeta, kakšni so lahko pozitivni rezultati prijaznosti.

¹³ Jehova nas zelo dobro pozna, podobno kot ljubeč oče pozna svoje otroke. Ko tudi mi sami pričenjamo spoznavati druge, tako da se zanimamo za njihovo kulturo in preteklost, postajajo razlike manj pomembne. Etnične pregrade se stopijo, vezi prijateljstva in ljubezni pa se okrepijo. Postanemo še bolj enotni. (1. Korinčanom 9:19–23) To se lepo vidi pri misijonarjih, ki služijo v tujih deželah. Osebno se zanimajo za ljudi, ki tam živijo, in tako kmalu ugotovijo, da so se zlili s krajevno občino. (Filipljanom 2:4)

¹⁴ Pozitivni rezultati nepristranskosti so jasno vidni v mnogih deželah. Aklilu prihaja iz Etiopije. V angleškem glavnem mestu Londonu je bil zelo osamljen. Občutek osamljenosti mu je še povečalo, kot je to sam menil, splošno pomanjkanje prijaznosti do ljudi iz drugih dežel, kar pa je čutiti v mnogih večjih mestih sodobne Evrope. Povsem nekaj drugega pa je doživel, ko je obiskal krščanski shod v kraljestveni dvorani Jehovovih prič! Navzoči so mu izrazili dobrodošlico in kmalu se je počutil kakor doma. Cenjenje do Stvarnika se mu je hitro večalo. Kmalu je pričel iskati priložnosti, da bi lahko o kraljestveni dobri novici spregovoril z drugimi na tem področju. Nekega dne ga je brat na oznanjevanju vprašal, kakšne cilje ima zdaj v življenju. Aklilu mu je brez pomišljanja odgovoril, da upa, da bo nekega dne član občine, ki bo imela shode v njegovem jeziku, amharščini. Ko so starešine tamkajšnje angleško govoreče občine to izvedeli, so z veseljem organizirali javni biblijski govor v Aklilujevem maternem jeziku. Povabilu se je odzvalo veliko tujcev in domačinov, da bi podprli prvi amharski javni shod v Veliki Britaniji. Danes so Etiopci in drugi, ki govorijo amharščino na tem področju, združeni v uspešni amharski občini. Mnogi so ugotovili, da jim nič ne brani zavzeti stališče za Jehova in to simbolizirati s krščanskim krstom. (Dejanja 8:26–36)

¹⁵ Značaji in kulture se razlikujejo. Niso merilo za to, da bi koga imeli za večvrednega oziroma manjvrednega. So le razlike. Med opazovanjem krsta novoposvečenih Jehovovih služabnikov na Malti so se veselemu navdušenju krajevnih Prič pridružile solze radosti, ki so privrele v oči obiskovalcem iz Velike Britanije. Čeprav sta skupini čustva izrazili različno, sta zaradi ljubezni do Jehova utrdili vezi krščanske bratovščine. (Psalm 133:1; Kološanom 3:14)

Premagati predsodke

16.–18. Opišite doživljaj, ki pokaže, kako je v krščanski občini mogoče premagati predsodke.

¹⁶ Močnejša ko je naša ljubezen do Jehova in naših krščanskih bratov, bolj lahko posnemamo Jehova v tem, kako gledamo na druge. Premagamo lahko kakršne koli predsodke, ki smo jih morda prej imeli do določenega naroda, rase ali kulture. Premislite na primer o Albertu, ki je med drugo svetovno vojno služil v britanski vojski in so ga leta 1942 ob zavzetju Singapurja zajeli Japonci. Zatem je približno tri leta pomagal pri gradnji »železnice smrti«, v bližini tistega dela te proge, ki je kasneje postal znan kot most čez reko Kwai. Ob koncu vojne, ko so ga izpustili, je tehtal 32 kilogramov, imel razbito čeljust in nos ter bolehal za grižo, vrsto glivične okužbe in malarijo. Tisoče sozapornikov pa je bilo v še slabšem stanju. Mnogi niso preživeli. Zaradi vseh grozot, ki jih je videl in doživel, se je leta 1945 domov vrnil zelo zagrenjen in ni hotel imeti nobenega opravka z Bogom ali vero.

¹⁷ Njegova žena Irene je postala Jehovova priča. Da bi ji ugodil, je nekajkrat obiskal shode v krajevni občini Jehovovih prič. Mlad kristjan po imenu Paul, ki je bil polnočasni oznanjevalec, ga je obiskal in pričel z njim preučevati Biblijo. Albert je kmalu spoznal, da Jehova pri posameznikih upošteva njihovo stanje srca. Posvetil mu je življenje in se krstil.

¹⁸ Paul se je kasneje preselil v London, se naučil japonščine in povezal z japonsko govorečo občino. Ko je predlagal, da bi z nekaj japonskimi Pričami, ki so bili na obisku, obiskal svojo nekdanjo občino, so se tamkajšnji bratje spomnili na Albertov močni predsodek, ki ga je čutil do ljudi te narodnosti. Odkar se je vrnil v Veliko Britanijo, se je ogibal srečanja s komer koli z Japonske, zato je brate zanimalo, kako se bo spoprijel z okoliščino. Vsaka skrb je bila odveč: Albert je obiskovalce sprejel s pristno bratovsko naklonjenostjo. (1. Petrov 3:8, 9)

»Razširite se«

19. Kateri nasvet apostola Pavla nam lahko pomaga, če pri sebi zasledimo kakršno koli sled pristranskosti?

¹⁹ »Ozirati se na zunanjost osebe ni dobro,« je zapisal modri kralj Salomon. (Pregovori 28:21) Prav nič ni težko biti blizu nekomu, ki ga dobro poznamo. Toda včasih se morda ne zanimamo toliko za tiste, ki jih ne poznamo najbolje. Takšna pristranskost ni primerna za Jehovove služabnike. Brez dvoma bi vsi morali upoštevati Pavlov jasni nasvet, naj ‚se razširimo‘ – da, razširimo se v ljubezni do sokristjanov iz različnih kultur. (2. Korinčanom 6:13)

20. Kje vse v življenju bi morali posnemati Jehova, našega nepristranskega Boga?

²⁰ Ne glede na to, ali imamo prednost nebeškega klica ali pa upamo na večno življenje na zemlji, nam to, da smo nepristranski, omogoča uživati enotnost ene črede pod enim pastirjem. (Efežanom 4:4, 5, 16) Če si prizadevamo posnemati Jehova, našega nepristranskega Boga, nam to lahko pomaga v naši krščanski strežbi, v družini in v občini, zares, na vseh področjih življenja. Kako? To bomo obravnavali v naslednjem članku.

[Podčrtni opombi]

Kako bi odgovorili?

• Kako je bil Jehova nepristranski do Rahabe in Gibeoncev?

• Kako je bil Jezus nepristranski pri poučevanju?

• Kaj nam lahko pomaga, da premagamo kakršne koli kulturne in rasne predsodke?

[Slika na strani 13]

Izrael pričenja zavzemati Kanaan

[Slika na strani 15]

Jezus je brez zadržkov pričeval Samarijanki

[Slika na strani 16]

Javni shod v amharščini v Veliki Britaniji

[Slika na strani 16]

Albertu je ljubezen do Jehova pomagala premagati predsodke