Iščimo dobro v vseh

»Spominjaj se me, o Bog moj, meni v dobro!« (NEHEMIJA 13:31)

1. Kako je Jehova do vseh dobrotljiv?

KAKO dobrodošla je sprememba, ko po mnogo oblačnih in mračnih dnevih posije sonce. Ljudje so takoj bolje razpoloženi in veseli. Podobno je tudi dež, celo ploha, po dolgem obdobju pripekajočega sonca in suhega vremena prava osvežitev in olajšanje. Naš ljubeči Stvarnik Jehova je Zemljino atmosfero oblikoval s tem čudovitim darom, z vremenom. Jezus je opozoril na Božjo velikodušnost, ko je učil: »Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo: da bodete sinovi Očeta svojega, ki je v nebesih, kajti on veleva solncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim.« (Matevž 5:43–45) Da, Jehova je dobrotljiv do vseh. Njegovi služabniki bi se morali potruditi, da ga posnemajo, tako da v drugih iščejo dobro.

2. a) Na temelju česa je Jehova dobrotljiv z ljudmi? b) Na kaj je Jehova pozoren pri našem odzivanju na njegovo dobroto?

² Na temelju česa je Jehova dobrotljiv z ljudmi? Vse odkar je Adam zagrešil, ni Jehova nehal iskati dobrega v ljudeh. (Psalm 130:3, 4) Poslušnim ljudem namerava znova omogočiti življenje v raju. (Efežanom 1:9, 10) Zaradi njegove nezaslužene dobrotljivosti imamo upanje na osvoboditev izpod greha in nepopolnosti po obljubljenem Semenu. (1. Mojzesova 3:15; Rimljanom 5:12, 15) Če sprejmemo odkupnino, bomo nazadnje lahko dosegli popolnost. Jehova zdaj vsakega med nami opazuje, da bi med drugim videl, kako se odzivamo na njegovo velikodušnost. (1. Janezov 3:16) Pozoren je na vse, s čimer pokažemo, da cenimo njegovo dobroto. »Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega,« je zapisal apostol Pavel. (Hebrejcem 6:10)

3. Katero vprašanje zasluži našo pozornost?

³ Kako torej lahko Jehova posnemamo v tem, da iščemo dobro v drugih? Pretehtajmo odgovore na to vprašanje na štirih področjih v življenju: 1. v krščanski strežbi, 2. v družini, 3. v občini in 4. pri tem, kako ravnamo z drugimi.

Ko oznanjujemo in pridobivamo učence

4. Kako s sodelovanjem v krščanski strežbi kažemo, da iščemo dobro v drugih?

⁴ »Njiva [. . .] je svet,« je pojasnil Jezus, ko so ga učenci spraševali o pomenu prilike o pšenici in ljuljki. Kristusovi učenci se danes zavedamo te resnice, ko sodelujemo v strežbi. (Matevž 13:36–38; 28:19, 20) K naši terenski strežbi spada to, da javno izpovedujemo svojo vero. Že samo dejstvo, da smo Jehovove priče splošno znani po svoji strežbi po hišah in na ulici, potrjuje, da marljivo iščemo vse, ki so vredni kraljestvenega sporočila. Jezus je pravzaprav naročil: »V katerokoli mesto ali vas pa pridete, poizvedite, kdo v njej je vreden.« (Matevž 10:11; Dejanja 17:17; 20:20)

5., 6. Zakaj vztrajno vedno znova obiskujemo ljudi na njihovih domovih?

⁵ Ko prihajamo k ljudem nepovabljeni, opazujemo, kako se odzovejo na naše sporočilo. Včasih nam kdo od članov družine, ki smo jo obiskali, prisluhne, potem pa pride drug član te iste družine in odvrne »To nas ne zanima« in obiska je konec. Kako zelo nas potre, ko nasprotovanje ali pomanjkanje zanimanja ene osebe vpliva na odziv druge! Kaj torej lahko naredimo, da bi še naprej vztrajno iskali dobro v vseh?

⁶ Ko bomo naslednjič oznanjevali na istem področju, bomo morda imeli priložnost neposredno govoriti s človekom, ki je prekinil naš prejšnji obisk. Če se spomnimo, kaj se je takrat zgodilo, nam to lahko pomaga, da se vnaprej pripravimo. Nasprotnik je morda imel za takšen odziv dobre razloge. Mogoče je menil, da mora tega, ki je z naklonjenostjo prisluhnil kraljestvenemu sporočilu, odvrniti od poslušanja. Na njegov pogled so morda vplivale lažne informacije o naših namenih. Toda to nas ne bo odvrnilo, da ne bi tudi tej družini pričevali o kraljestveni dobri novici in taktno skušali popraviti nesporazum. Vsem želimo pomagati, da pridejo do točnega spoznanja o Bogu. Takrat bo morda Jehova tega človeka pritegnil k sebi. (Janez 6:44; 1. Timoteju 2:4)

7. Kaj nam lahko pomaga, da smo pozitivni, ko pristopimo k ljudem?

⁷ Jezus je v navodilih, ki jih je dal svojim učencem, opozoril tudi na nasprotovanje v družini. Mar ni dejal »Prišel sem [. . .], da ločim človeka od njegovega očeta in hčer od matere njene in nevesto od tašče njene«? Dodal je še: »Sovražniki človeku bodo domači njegovi.« (Matevž 10:35, 36) Vendar se okoliščine in pogledi ljudi spreminjajo. Nenadna bolezen, izguba sorodnika, nesreče, čustveni problemi in nešteti drugi dejavniki vplivajo na to, kako se bodo ljudje odzvali na naše oznanjevanje. Če smo negativni in mislimo, da bodo ljudje, ki jim oznanjujemo, ostali ravnodušni, ali v njih zares iščemo dobro? Zakaj jih ne bi z veseljem ponovno obiskali ob drugi priložnosti? Morda se bodo drugače odzvali. Včasih drugačen odziv ni odvisen le od tega, kaj povemo, ampak tudi od tega, kako to povemo. Goreča molitev k Jehovu pred pričetkom oznanjevanja nam bo gotovo pomagala biti pozitivni in predstaviti kraljestveno sporočilo tako, da bo za vse privlačno. (Kološanom 4:6; 1. Tesaloničanom 5:17)

8. Kaj se lahko zgodi, če kristjani v neverujočih sorodnikih iščejo dobro?

⁸ V nekaterih občinah služi Jehovu veliko članov iste družine. Pogosto so starejši člani s svojo vztrajnostjo ter dobrimi medsebojnimi odnosi v družini in zakonu vzbudili občudovanje in spoštovanje pri mlajših članih družine, kar je spremenilo njihovo stališče srca. Veliko krščanskih žena je z upoštevanjem nasveta, ki ga je dal apostol Peter, pridobilo svoje može »brez besede«. (1. Petrov 3:1, 2)

V družini

9., 10. Kako sta Jakob in Jožef iskala dobro v svoji družini?

⁹ Tesne vezi, ki vežejo družinske člane, so naslednje področje, kjer lahko v drugih iščemo dobro. Premislite, kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jakob ravnal s svojimi sinovi. Biblija v Prvi Mojzesovi knjigi, 37. poglavje, 3. in 4. vrstica, pokaže, da je bil Jožef Jakobu še posebej pri srcu. Jožefovi bratje so se na to odzvali z ljubosumjem, svojega brata so nameravali celo umoriti. Toda bodite pozorni, kakšno stališče sta Jakob in Jožef pokazala kasneje v življenju. Oba sta v svoji družini iskala dobro.

¹⁰ Ko je Jožef v Egiptu, ki ga je prizadela lakota, služil kot glavni prehrambni upravitelj, je z veseljem sprejel svoje brate. Ni se jim takoj razodel, vendar je dogodke spretno vodil tako, da so za njegove brate dobro poskrbeli in jim naložili hrane, da so jo odnesli ostarelemu očetu. Da, čeprav je bil Jožef žrtev sovraštva svojih bratov, je posredoval v njihovo dobro. (1. Mojzesova 41:53–42:8; 45:23) Podobno je tudi Jakob tik pred smrtjo preroško blagoslovil vse svoje sinove. Zaradi napačnih dejanj so sicer zgubili nekatere prednosti, vendar pa je vsakemu zagotovil dediščino v deželi. (1. Mojzesova 49:3–28) Kako čudovit izraz trajne ljubezni je Jakob pri tem pokazal!

11., 12. a) Kateri preroški zgled poudarja pomembnost tega, da iščemo dobro v družinskih članih? b) Kaj se naučimo iz zgleda očeta iz Jezusove prilike o izgubljenem sinu?

¹¹ To, kako je Jehova potrpežljivo ravnal z nezvestim izraelskim narodom, nam nadalje kaže, kako išče dobro v tistih, ki so del njegovega ljudstva. Jehova je z družinskimi razmerami preroka Ozea ponazoril svojo trajno ljubezen. Gomera, Ozejeva žena, je večkrat prešuštvovala. Kljub temu je Jehova Ozeu naročil: »Pojdi zopet, ljubi ženo, ki jo ljubi njen prijatelj, ona pa prešeštvuje: kakor ljubi GOSPOD sinove Izraelove, ki se pa obračajo do drugih bogov in ljubijo grozdne kolače.« (Ozea 3:1) Zakaj je Ozea dobil takšna navodila? Jehova je vedel, da so med narodom, ki se je oddaljil od njegovih poti, posamezniki, ki se bodo pozitivno odzvali na njegovo potrpežljivost. Ozea je objavil: »Potem se izpreobrnejo sinovi Izraelovi in bodo iskali GOSPODA, Boga svojega, in Davida, kralja svojega; in pritrepetajo h GOSPODU in k dobroti njegovi v poslednjih dneh.« (Ozea 3:5) To je gotovo dober zgled, o katerem lahko razmišljamo, ko se spoprijemamo z družinskimi težavami. S tem, da še naprej iščete dobro v družinskih članih, boste vsekakor lep zgled potrpežljivosti.

¹² Jezusova prilika o izgubljenem sinu nam pomaga še bolje razumeti, kako lahko iščemo dobro, ko gre za člane naše družine. Mlajši sin se je, potem ko je prenehal razuzdano živeti, vrnil domov. Oče je z njim ravnal usmiljeno. Kako pa se je oče odzval na pritožbe starejšega sina, ki ni nikoli zapustil svoje družine? Takole mu je rekel: »Sin, ti si vsekdar pri meni, in vse moje je tvoje.« S tem ga ni jezno zavrnil, temveč mu le potrdil svojo očetovsko ljubezen. »Treba [. . .] se je [. . .] veseliti in radovati,« je nadaljeval, »ker je bil ta brat tvoj mrtev in je oživel, in izgubljen je bil in se je našel.« Tudi mi lahko podobno še naprej v drugih iščemo dobro. (Lukež 15:11–32)

V krščanski občini

13., 14. Kako lahko med drugim udejanjamo kraljevo postavo ljubezni znotraj krščanske občine?

¹³ Kristjani si prizadevamo ravnati po kraljevi postavi ljubezni. (Jakob 2:1–9) V občini se morda res ne ogibamo bratov ali sester, katerih gmotni položaj se razlikuje od našega. Toda ali je občutiti »razredno razlikovanje«, ki temelji na rasni, kulturni ali celo verski preteklosti? Če je, kako lahko upoštevamo Jakobov nasvet?

¹⁴ Če vsem, ki obiščejo krščanski shod, izrazimo prisrčno dobrodošlico, pokažemo, da smo širokosrčni. Ko prevzamemo pobudo in pričnemo pogovor z novimi, ki pridejo v kraljestveno dvorano, jim verjetno pomagamo, da se otresejo začetne napetosti in zadrege. Pravzaprav so nekateri od teh, ki so prvič obiskali krščanski shod, izjavili: »Vsi so bili tako prijazni. Videti je bilo, kakor da bi me vsi že poznali. Počutil sem se kot doma.«

15. Kako se lahko mladim v občini pomaga, da pokažejo zanimanje za starejše?

¹⁵ V nekaterih občinah se mladi po koncu shoda morda zberejo skupaj v kraljestveni dvorani ali zunaj nje in se tako ne družijo s starejšimi. Kaj lahko storimo, da bi premagali to težnjo? Kot prvo morajo seveda starši doma poučiti svoje otroke in jih pripraviti na shod. (Pregovori 22:6) Lahko jim zaupajo nalogo, da za vse pripravijo potrebno literaturo, ki jo bodo vzeli na shod. Starši so tudi tisti, ki lahko svoje otroke najbolje spodbudijo, da z ostarelimi in bolnimi v kraljestveni dvorani izmenjajo nekaj besed. Ko otroci vedo, kaj določnega naj jim povejo, jih to navda z občutkom zadovoljstva.

16., 17. Kako lahko starejši iščejo dobro v mladih v občini?

¹⁶ Starejši bratje in sestre morajo pokazati zanimanje za mlade v občini. (Filipljanom 2:4) Lahko prevzamejo pobudo in z mladimi spregovorijo o čem spodbudnem. Med shodom se ponavadi razpravlja o nekaterih zanimivih točkah. Mlade bi lahko vprašali, ali so uživali na shodu in ali jim je bila kakšna misel še posebej všeč in bi jo lahko uporabili. Mladi so sestavni del občine, zato bi jih morali pohvaliti, ker so na shodu pozorni in komentirajo oziroma kakor koli sodelujejo v programskih točkah. S tem, kako sodelujejo s starejšimi v občini in kako doma pomagajo pri enostavnih hišnih opravilih, pokažejo, da bodo kasneje v življenju verjetno dobro poskrbeli za večje odgovornosti. (Lukež 16:10)

¹⁷ Nekateri mladi, ki sprejmejo odgovornosti, toliko napredujejo, da se jim lahko zaradi pridobljenih duhovnih vrlin zaupa še pomembnejše naloge. To, da so zaposleni, jim lahko tudi pomaga, da se ognejo nespametnega vedenja. (2. Timoteju 2:22) S takšnimi nalogami se lahko ‚preizkusi‘ brate, ki se potegujejo za tem, da bi služili kot strežni služabniki. (1. Timoteju 3:10) Njihovo voljno sodelovanje na shodih in gorečnost v strežbi, kakor tudi osebno zanimanje za vse v občini, pomaga starešinam sprevideti, koliko ustrezajo za nadaljnje naloge.

Iščimo dobro v vseh

18. Katerih nevarnosti se je treba paziti pri sojenju in zakaj?

¹⁸ »Ozirati se na osebo v sodbi ni dobro,« piše v Pregovorih 24:23. Nebeška modrost zahteva, da so starešine nepristranski, ko v občini obravnavajo sodne primere. Jakob je dejal: »Modrost [. . .], ki je od zgoraj, je prvič čista, potem miroljubna, nežnočutna, dovzetna, polna usmiljenja in dobrega sadu, dvoma prosta [nepristranska, Ekumenska izdaja], brez hinavščine.« (Jakob 3:17) Ko starešine iščejo v drugih dobro, morajo torej paziti, da njihove sodbe ne zasenčijo medsebojni odnosi ali čustva. »Bog stoji v zboru Božjem,« je zapisal psalmist Asaf. »Sodi sredi bogov [oziroma »tistih, ki so kakor bogovi«, kar se nanaša na človeške sodnike]. Doklej boste sodili krivično in se ozirali na brezbožnih zunanjost?« (Psalm 82:1, 2) Zato starešine pazijo, da so povsem nepristranski v primerih, v katere je vpleten prijatelj ali sorodnik. Tako v občini ohranjajo enotnost in Jehovovemu duhu omogočajo, da deluje brez ovir. (1. Tesaloničanom 5:23)

19. Kako vse lahko v drugih iščemo dobro?

¹⁹ Ko v naših bratih in sestrah iščemo dobro, odsevamo Pavlovo stališče, ki se kaže v pismu tesaloniški občini. Takole je zapisal: »Zaupamo pa vam v Gospodu, da delate in boste delali, kar vam zapovedujemo.« (2. Tesaloničanom 3:4) Kadar v drugih iščemo dobro, bomo lažje spregledali njihove napake. Iskali bomo, glede česa lahko svoje brate in sestre pohvalimo, ter se ogibali kritičnega duha. »Od oskrbnikov [se zahteva],« je pisal Pavel, »da se vsak izkaže zvestega.« (1. Korinčanom 4:2) Vse krščanske brate in sestre, in ne samo tiste, ki skrbijo za občino, imamo radi zaradi njihove zvestobe. Tako se z njimi še bolj zbližamo in okrepimo vezi krščanskega prijateljstva. Nanje gledamo podobno, kot je Pavel gledal na svoje brate. Oni so ‚sodelavci za Božje kraljestvo‘ in so nam v ‚krepilno pomoč‘ (NW). (Kološanom 4:11) S tem kažemo Jehovovo stališče.

20. Kakšnih blagoslovov bodo deležni tisti, ki v vseh iščejo dobro?

²⁰ Gotovo molimo podobno kot Nehemija: »Spominjaj se me, o Bog moj, meni v dobro!« (Nehemija 13:31) Kako veseli smo, da Jehova išče v ljudeh dobro! (1. kraljev 14:13) Posnemajmo ga v našem ravnanju z drugimi. Če bomo tako delali, bomo imeli upanje na rešitev in večno življenje v novem svetu, ki je zdaj tako blizu. (Psalm 130:3–8)

Kako bi odgovorili?

• Na temelju česa Jehova z vsemi ravna dobrotljivo?

• Kako lahko iščemo dobro v drugih

• v strežbi?

• v družini?

• v občini?

• v medsebojnih odnosih z vsemi?

[Slika na strani 18]

Jožef je v svojih bratih iskal dobro, čeprav so ga ti pred tem sovražili

[Slika na strani 19]

Nasprotovanje nas ne odvrača od tega, da ne bi skušali vsem pomagati

[Slika na strani 20]

Jakob je blagoslovil vse svoje sinove, ne glede na njihova pretekla dejanja

[Slika na strani 21]

Na krščanskih shodih izrazite dobrodošlico vsem