Jozue in Gibeonci

Novica o zavzetju Jerihe se je razširila med narodi v Kanaanu. Njihovi kralji so se odločili, da se bodo šli skupaj bojevat proti Izraelcem. Ampak prebivalci kanaanskega mesta Gibeona so imeli drugačen načrt. Oblekli so stara oblačila in šli k Jozuetu. Rekli so mu: »Prihajamo iz daljne dežele. Slišali smo o Jehovu in o vsem, kar je naredil za vas v Egiptu in Moabu. Če nam obljubiš, da nas ne boste napadli, vam bomo služili.«

Jozue jim je verjel in je obljubil, da jih ne bodo napadli. Čez tri dni pa je ugotovil, da niso prišli iz daljne dežele. Bili so iz Kanaana. Jozue jih je vprašal: »Zakaj ste se nam zlagali?« Odgovorili so: »Bilo nas je strah! Vemo, da se vaš Bog Jehova bojuje za vas. Prosimo, ne ubijte nas.« Jozue je držal obljubo in jih pustil živeti.

Ni minilo dolgo, ko je pet kanaanskih kraljev s svojimi vojaki napadlo Gibeonce. Takoj ko je Jozue slišal, kaj se je zgodilo, jim je šel na pomoč. S svojo vojsko je potoval vso noč. Ko se je zgodaj zjutraj začela bitka, so se Kanaanci razbežali v vse smeri. Kamor koli so šli, je Jehova nanje metal debelo točo. Nato je Jozue prosil Jehova, naj naredi, da se bo sonce ustavilo. Zakaj je prosil Jehova, naj ustavi sonce, ko pa se to še nikoli ni zgodilo? Ker je zaupal vanj. In sonce se res cel dan ni premaknilo. Ostalo je na nebu, dokler niso Izraelci premagali kanaanskih kraljev in njihovih vojakov.