Jehova – vir resnične pravice in pravičnosti

»On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem.« (5. MOJZESOVA 32:4)

1. Zakaj imamo že prirojeno potrebo po pravici?

VSI ljudje imamo že prirojeno željo po tem, da se z nami ravna po pravici, enako kot imamo potrebo po tem, da smo ljubljeni. Ameriški državnik Thomas Jefferson je napisal, da je »[pravica] nekaj nagonskega, prirojenega, [. . .] da je ravno tako del nas, kot so to tip, vid in sluh«. To ne preseneča, saj nas je Jehova ustvaril po svoji podobi. (1. Mojzesova 1:26) Obdaril nas je z lastnostmi, ki so odsev njegove osebnosti. In ena od teh lastnosti je tudi čut za pravico. To je torej razlog, da imamo prirojeno potrebo po pravici in hrepenimo po tem, da bi živeli v svetu, v katerem bi vladali resnična pravica in pravičnost.

2. Kako pomembna je Jehovu pravica in zakaj bi morali dojeti pomen Božje pravice?

² O Jehovu nam Biblija zagotavlja: »Vse poti njegove so pravica.« (5. Mojzesova 32:4) Toda v svetu, ki ga pesti krivica, ni lahko dojeti pomena Božje pravice. Vendarle pa iz Božje Besede lahko spoznamo, kako Bog uveljavlja pravico, in tako še bolj cenimo Božja čudovita pota. (Rimljanom 11:33) Razumeti biblijski pomen pravice je pomembno, saj na našo zamisel o pravici kaj lahko vpliva človeška miselnost. Po človeško gledano, je pravica morda le pošteno uveljavljanje zakonov. Ali pa, kot je napisal filozof Francis Bacon, »pravica pomeni to, da se dá vsakemu, kar si zasluži«. Vendar Jehovova pravica pomeni še veliko več.

Jehovova pravica ogreva srce

3. Kaj se lahko naučimo, če preiščemo besede za pravico in pravičnost, uporabljene v izvirnem biblijskem jeziku?

³ Kaj vse zajema Božja pravica, lahko bolje razumemo, če pogledamo, kako so te besede rabljene v Bibliji, v originalnem jeziku.a Zanimivo je, da Sveto pismo ne dela bistvene razlike med pravico in pravičnostjo. V hebrejščini sta besedi včasih rabljeni kar kot vzporednici, kot to lahko vidimo iz Amosa 5:24, kjer beremo, kako Jehova opominja svoje ljudstvo: »Naj se privali pravica kakor voda in pravičnost kakor vedno tekoč potok!« Večkrat se besedi »pravica in pravičnost« pojavljata tudi skupaj zaradi poudarka. (Psalm 33:5, SSP; Izaija 33:5, Ekumenska izdaja; Jeremija 33:15; Ezekiel 18:21; 45:⁠9; zadnje tri vse NW)

4. Kaj pomeni ravnati pravično in kaj je absolutno merilo za pravico?

⁴ Kaj pa pomenijo te besede, hebrejske in grška? Ravnati pravično po svetopisemsko pomeni delati, kar je prav in pošteno do vseh. Absolutno merilo za pravico je to, kako Jehova ureja stvari, saj je on tisti, ki je postavil moralne zakone in načela oziroma določil, kaj je prav in pošteno. Theological Wordbook of the Old Testament pojasnjuje, da se hebrejska beseda (ṣédeq), prevedena s pravičnost, »nanaša na etično, moralno merilo, ki ga v S[tarem] t[estamentu] seveda predstavljata narava in volja Boga«. Pravi pomen pravice in pravičnosti se nam torej razkriva v tem, kako Bog uveljavlja svoja načela, še zlasti pa v tem, kako ravna z nepopolnimi ljudmi.

5. Katere lastnosti so povezane z Božjo pravico?

⁵ Iz Svetega pisma jasno spoznavamo, da je Božja pravica takšna, da ogreje srce, ne pa trda in neizprosna. David je pel: »GOSPOD ljubi pravico in ne zapusti svetih svojih.« (Psalm 37:28) Zaradi te pravice je Bog svojim služabnikom zvest in sočuten do njih. Zaveda se naših potreb in upošteva našo nepopolnost. (Psalm 103:14) To sicer ne pomeni, da Bog opravičuje podla dela, saj bi tako podpiral krivico. (1. Samuelova 3:12, 13; Propovednik 8:11) Mojzesu je povedal, da je »poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici«. Pripravljen je oprostiti napako oziroma prestopek, ne pusti pa brez kazni tistega, ki si jo zasluži. (2. Mojzesova 34:6, 7)

6. Kako Jehova ravna s svojimi zemeljskimi otroci?

⁶ Ko premišljujemo o tem, kako Jehova uveljavlja pravico, si ga ne bi smeli predstavljati kot strogega sodnika, ki mu je mar le zato, da kaznuje grešnike. Nanj bi morali gledati kot na ljubečega, a doslednega očeta, ki s svojimi otroki vselej ravna najboljše. »O GOSPOD, ti si oče naš,« je dejal prerok Izaija. (Izaija 64:8) Jehova, naš pravični Oče, ima doslednost in sočutje v popolnem ravnovesju. Dosleden je pri tistem, kar je prav, in sočuten do svojih zemeljskih otrok, ki zaradi težavnih okoliščin ali telesnih slabosti potrebujejo pomoč oziroma odpuščanje. (Psalm 103:6, 10, 13)

Razjasniti, kaj je pravica

7. a) Kaj se o božanski pravici naučimo iz Izaijeve prerokbe? b) Kakšno vlogo je imel Jezus pri poučevanju narodov o pravici?

⁷ Ta značilnost Jehovove pravice, sočutnost, je bila dobro vidna s prihodom Mesija. Jezus je božansko pravico učil in jo tudi živel, kot je to napovedal že prerok Izaija. Ta pravica seveda terja, da se z ljudmi, ki so pobitega srca, ravna nežno, tako da se še lahko dvignejo iz tega stanja. In Jezus, Jehovov »služabnik«, je prišel na zemljo, da ‚oznani narodom‘ prav ta vidik Božje pravice. To je opravil predvsem tako, da nam je s svojim življenjem pokazal, kaj je božanska pravica. Jezus, »Odraslek pravičnosti« kralja Davida, je z veseljem ‚iskal pravice in vrlo izvrševal pravičnost‘. (Izaija 16:5; 42:1–4; Matevž 12:18–21, EI; Jeremija 33:14, 15)

8. Zakaj sta v prvem stoletju postali prava pravica in pravičnost zamegljeni?

⁸ Takšna razjasnitev tega, kakšna je Jehovova pravica, je bilo še zlasti nujno v prvem stoletju n. š. Judovski starešine in verski voditelji – pismarji, farizeji in drugi – so oznanjali in uveljavljali izkrivljen pogled na pravico in pravičnost. Zato so si preprosti ljudje, ki se jim je zdelo nemogoče spolniti zahteve pismarjev in farizejev, verjetno zamišljali, da je še toliko težje ustreči Božji pravičnosti. (Matevž 23:4; Lukež 11:46) Jezus pa je pokazal, da to ni res. Učence si je izbral prav izmed teh preprostih ljudi in jih učil Božjih pravičnih meril. (Matevž 9:36; 11:28–30)

9., 10. a) Kako so pismarji in farizeji hoteli pred drugimi pokazati svojo pravičnost? b) Kako in zakaj je Jezus razodel, da je to, kar počnejo pismarji in farizeji, plehko?

⁹ Na drugi strani pa so farizeji iskali priložnosti, da bi razkazovali svojo ‚pravičnost‘. V javnosti so denimo molili in dajali prispevke. (Matevž 6:1–6) Svojo pravičnost so hoteli pred drugimi pokazati tudi tako, da so se ravnali po vrsti zakonov in predpisov, od katerih so jih veliko sami postavili. Vse to jih je pripeljalo tako daleč, da so ‚zanemarjali pravico in božjo ljubezen‘. (Lukež 11:42, EI) Na zunaj so že morda bili videti pravični, znotraj pa so bili ‚polni krivičnosti‘ oziroma nepravičnosti. (Matevž 23:28) Preprosto povedano: o Božji pravičnosti so vedeli bore malo.

¹⁰ Zato je Jezus svoje sledilce posvaril: »Nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo, če ne bo pravičnost vaša večja nego pismarjev in farizejev.« (Matevž 5:20) Zaradi takšnega ostrega nasprotja med božansko pravico, ki jo je udejanjal Jezus, in ozkomiselno samopravičnostjo pismarjev in farizejev je med njimi pogosto prihajalo do sporov.

Božja pravica in sprevržena pravica

11. a) Zakaj so farizeji Jezusa spraševali glede zdravljenja v soboto? b) Kaj je razkril Jezusov odgovor?

¹¹ Jezus je med svojim službovanjem po Galileji, spomladi leta 31 n. š., v sinagogi opazil moža s suho roko. Ker je bila sobota, so farizeji Jezusa vprašali: »Ali se sme v soboto zdraviti?« Namesto da bi jih iskreno skrbelo trpljenje tega ubogega moža, so, kot se vidi iz njihovega vprašanja, iskali nekaj, s čimer bi lahko obsodili Jezusa. Nič čudnega, da je Jezusa ta njihova brezsrčnost zabolela! Pa jih je še sam zbodel s podobnim vprašanjem: »Ali se sme v soboto storiti dobro?« Bili so tiho, zato je Jezus sam odgovoril na svoje vprašanje s še enim vprašanjem. Vprašal jih je, ali bi ovco, če bi jim na soboto padla v jamo, potegnili ven.b »Koliko boljši je človek od ovce!« Jezus jim je dopovedoval povsem logično, tako da mu nihče ni mogel ugovarjati. »Zatorej se sme [ali: je prav] v soboto dobro delati,« je sklenil. Božanske pravice pač ne bi smela nikoli ovirati človeška izročila. Ko je to razjasnil, je možu pozdravil roko. (Matevž 12:9–13; Marko 3:1–5)

12., 13. a) Kako je Jezus v nasprotju s pismarji in farizeji pokazal, da želi pomagati grešnikom? b) Kakšna je razlika med božansko pravico in samopravičnostjo?

¹² Farizeji niso kaj dosti marali ljudi s telesnimi omejitvami, še manj pa tiste, ki so bili duhovno obubožani. Zaradi svojega izkrivljenega pogleda na pravičnost so denimo prezirali ter zaničevali davkarje in grešnike. (Janez 7:49) Vendar veliko takšnih se je odzvalo na Jezusov pouk. Prav gotovo so občutili, da jim Jezus želi pomagati, ne pa jih obsojati. (Matevž 21:31; Lukež 15:1) Farizeji so podcenjevali Jezusovo prizadevanje, da bi ozdravil duhovno bolne. Očitali so mu: »Ta sprejema grešnike in ž njimi jé.« (Lukež 15:2) Jezus je na te obtožbe spet odgovoril s prispodobo o pastirju. Rekel je, da se angeli v nebesih ravno tako veselijo vsakega grešnika, ki se pokesa, kakor se pastir veseli, ko najde izgubljeno ovco. (Lukež 15:3–7) Jezus je bil denimo vesel, ko je pomagal Zaheju, da se je pokesal prejšnjih grešnih del. »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno,« je rekel. (Lukež 19:8–10, EI)

¹³ Iz teh prerekanj je jasno razvidna razlika med božansko pravico, ki pomirja in rešuje, ter samopravičnostjo, ki navaja k poviševanju peščice in obsojanju večine. Pismarji in farizeji so zaradi praznih običajev in človeških izročil postali naduti in domišljavi, ampak Jezus jim je povedal, kar jim je šlo, namreč da ‚opuščajo, kar je pomembnejše v postavi: pravičnost, usmiljenje in zvestobo‘. (Matevž 23:23, EI) Posnemajmo Jezusa, bodimo resnično pravični v vsem, kar delamo, obenem pa se varujmo zanke samopravičnosti.

14. Kako je Jezus z enim od svojih čudežev ponazoril, da božanska pravica upošteva človekove okoliščine?

¹⁴ Jezus ni upošteval pravil, ki so jih samovoljno postavili farizeji, ravnal pa se je po mojzesovski postavi. (Matevž 5:17, 18) Vendar ni dovolil, da bi črka te pravične postave povozila njena načela. Ženi, ki je krvavela že 12 let in se je dotaknila njegove obleke ter ozdravela, je rekel: »Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru!« (Lukež 8:43–48) Jezusove sočutne besede so potrdile, da je Božja pravica upoštevala njene okoliščine. Resda je bila obredno nečista in je s tem, ko je prišla med množico, pravzaprav prekršila mojzesovsko postavo, toda zaradi svoje vere si je zaslužila nagrado. (3. Mojzesova 15:25–27; primerjaj Rimljanom 9:30–33.)

Biti pravični do vsakogar

15., 16. a) Kaj se o pravici naučimo iz Jezusove prispodobe o usmiljenem Samarijanu? b) Zakaj bi se morali paziti tega, da ne bi bili ‚preveč pravični‘?

¹⁵ Poleg tega, da je za božansko pravico značilno sočutje, pa je Jezus svoje učence poučil tudi to, da bi se ta morala raztezati na vse ljudi. Jehovova volja je bila, da bi Jezus ‚delil pravico narodom‘. (Izaija 42:1, SSP) To je bilo tudi bistvo ene Jezusovih najbolj znanih prispodob, prispodobe o usmiljenem Samarijanu. Jezus je z njo odgovoril na vprašanje nekega učenika postave, ki se je hotel nekako »opravičiti«. Jezusa je namreč vprašal: »Kdo je moj bližnji?« Gotovo je želel, da bi mu bilo treba biti usmiljen samo do Judov. Samarijan v Jezusovi prispodobi pa je bil pripravljen žrtvovati svoj čas in denar, da je pomagal tujcu iz drugega naroda in je tako odseval božansko pravičnost. Jezus je svojo prispodobo sklenil z nasvetom: »Pojdi, tudi ti delaj enako!« (Lukež 10:25–37) Če tudi mi enako delamo dobro vsem ljudem, neglede na njihovo rasno ali narodnostno pripadnost, posnemamo Boga v njegovi pravičnosti. (Dejanja 10:34, 35)

¹⁶ Ravnanje pismarjev in farizejev pa nas po drugi strani opominja, naj ne bomo ‚preveč pravični‘, če se želimo ravnati po božanski pravici. (Propovednik 7:16, SSP) Če bi hoteli narediti vtis na druge z razkazovanjem svoje pravičnosti ali pa s prevelikim poudarjanjem človeških pravil, nam to ne bi prineslo Božjega odobravanja. (Matevž 6:⁠1)

17. Zakaj je tako pomembno, da odsevamo božansko pravičnost?

¹⁷ Jezus je značilnosti Božje pravičnosti razjasnil narodom tudi zato, da bi se vsi njegovi učenci lahko učili odsevati to lastnost. Zakaj pa je to tako pomembno? Sveto pismo nas spodbuja, naj ‚bomo posnemalci Boga‘, katerega vse poti so pravica. (Efežanom 5:1) Tudi Miha 6:8 pravi, da je ena od Jehovovih zahtev ta, da ‚strežemo pravici‘, medtem ko hodimo z našim Bogom. Zefanija 2:2, 3 nas tudi spominja, naj ‚iščemo pravičnost‘, preden pride dan Jehovove jeze, če želimo biti takrat skriti.

18. Na kateri vprašanji bo odgovoril naslednji članek?

¹⁸ Ti nevarni zadnji dnevi so ‚jako prijeten čas‘ za to, da ravnamo pravično. (2. Korinčanom 6:2) Če bomo kakor Job ‚oblačili pravičnost‘ in nam bo ‚pravica kakor plašč‘, smo lahko prepričani, da nas bo Jehova blagoslovil. (Job 29:14, SSP) Kako pa nam vera v to, da je Jehova pravičen, pomaga gledati v prihodnost z zaupanjem? In kako nas božanska pravica duhovno ščiti, medtem ko čakamo pravično ‚novo zemljo‘? (2. Petrov 3:13) Na ti vprašanji bo odgovoril naslednji članek.

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasnite?

◻ Kaj pomeni Božja pravica?

◻ Kako je Jezus narode učil pravice?

◻ Zakaj je bila pravičnost farizejev sprevržena?

◻ Zakaj moramo ravnati pravično?

[Slika na strani 8]

Jezus je dal jasno vedeti, kaj vse zajema božanska pravica