Jehova — ljubitelj pravičnosti in pravice
V SARAJEVU se deklica sprašuje, zakaj morajo otroci njenega mesta toliko trpeti. »Nič takega nismo naredili. Smo nedolžni,« pravi. Ogorčene argentinske matere v Buenos Airesu že kakšnih 15 let prihajajo na javni trg protestirat zaradi izgina svojih sinov. Afričan Emmanuel, čigar mater in tri sestre so surovo umorili med izbruhom etničnega nasilja, vztraja: »Vsak mora prejeti zasluženo plačilo. [. . .] Hočemo pravico.«
Pravičnost je ena glavnih lastnosti Boga Jehova. »Vse poti njegove so pravica,« pravi Biblija. Jehova je zares »ljubitelj pravičnosti in pravice«. (5. Mojzesova 32:4; Psalm 33:5, NW) Če hočemo Boga dobro poznati, moramo razumeti njegov čut za pravico ter se ga naučiti posnemati. (Ozea 2:19, 20; Efežanom 5:1)
Pojem pravičnosti je najverjetneje oblikovan po tem, kako to vrlino obravnavajo ljudje. Ponekod po svetu pravico pogosto slikajo kot žensko z zavezanimi očmi, ki drži meč in tehtnico. Človeška pravica naj bi bila nepristranska, slepa za bogastvo in vpliv. Na tehtnici naj bi pazljivo tehtala obtoženčevo krivdo oziroma nedolžnost. Z mečem naj bi ščitila nedolžnega, storilca kaznivega dejanja pa kaznovala.
Knjiga Right and Reason—Ethics in Theory and Practice [Pravica in vzrok – etika v teoriji in praksi] pove, da je »pravičnost povezana s pravom, obvezo, pravicami in dolžnostmi ter po enem merilu odmerja plačilo oziroma to, kar si kdo zasluži«. Jehovova pravica pa gre še veliko dlje. To lahko vidimo, če preučimo dejanja in vrline Jezusa Kristusa, ki je zelo podoben svojemu nebeškemu Očetu. (Hebrejcem 1:3)
Evangeljski pisec Matevž je za Jezusa uporabil besede iz Izaija 42:3, ko pravi: »Nalomljenega trsta ne prelomi in tlečega stenja ne ugasi, dokler ne privede sodbe [pravice, NW] do zmage.« Jezus je ljudem, podobnim nalomljenemu, upognjenemu in celo poteptanemu trstu, razglasil tolažilno sporočilo. Bili so kakor svetilkin tleči stenj, kakor da bi le še brlela njihova zadnja iskra življenja. Namesto da bi Jezus v prenesenem pomenu lomil nalomljeni trst in gasil tleči stenj, je s prizadetimi sočustvoval, jih učil in zdravil ter razsvetljeval pravičnost Boga Jehova. (Matevž 12:10–21) Takšna pravičnost je, kot je napovedala Izaijeva prerokba, zbujala upanje.
Usmiljenje in Jehovova pravičnost
Usmiljenje je bistven del Božje pravičnosti. Pokazalo se je med Jezusovim bivanjem na zemlji. Jezus je dovršeno predstavil Božja merila za pravico in pravičnost. Judovski pismarji in farizeji pa so si prizadevali doseči pravičnost tako, da so se ravnali po togem pravilniku zakonov, ki so jih večinoma postavili sami. Njihova legalistična pravica je usmiljenje navadno izključevala. Veliko nesoglasij med Jezusom in farizeji se je vrtelo okrog tegale spornega vprašanja: Kaj je resnična pravica in pravičnost? (Matevž 9:10–13; Marko 3:1–5; Lukež 7:36–47)
Jezus je prikazal, kako ravnati z drugimi po pravici in pravičnosti. Nekoč ga je mož, vešč Postave, vprašal, kaj je potrebno za to, da podeduje večno življenje. Jezus je v odgovor vprašal in ga po njegovem odgovoru, češ da sta najpomembnejša zakona ljubiti Boga z vsem svojim srcem, dušo, pametjo in močjo ter bližnjega svojega kakor samega sebe, pohvalil. Mož ga je nato vprašal: »In kdo je moj bližnji?« Jezus mu je odgovoril s prispodobo o prijaznem Samarijanu. (Lukež 10:25–37)
V tej prispodobi je Jezus ponazoril Jehovovo pravičnost in milostljivo pravico. Samarijan je nesebično pomagal ranjencu, ki ga ni poznal, s tem je ravnal pravilno, pravično in milostljivo. Tudi Jezus sam je, ko je bil na zemlji, pokazal enakega duha. Bil je pravičen. Še več, za uboge, za grešno in nepopolno človeštvo, podvrženo trpljenju, bolezni in smrti, je dal svoje življenje. Apostol Pavel je pravičnost povezal z odkupninsko pripravo. Pisal je: »Kakor je torej po pregrehi enega prišla obsodba na vse ljudi, tako je tudi po pravičnem delu enega prišlo na vse ljudi opravičenje življenja.« (Rimljanom 5:18) To ,pravično delo‘ je bilo Božje sredstvo za rešitev poslušnega človeštva pred pogubnimi posledicami Adamovega greha, za katerega ni bilo neposredno odgovorno.
Božja pravica si je prizadevala odkupiti grešne ljudi in hkrati upoštevati pravična načela. Prezreti greh ne bi bilo niti prav niti ljubeče, ker bi to lahko pospešilo brezpravnost. Po drugi strani pa bi, če bi Božja pravica bila omejena na odmerjanje bodisi nagrade bodisi kazni, človeštvo bilo v brezupnem stanju. Po Bibliji ,je plačilo za greh smrt‘ in »ni pravičnega ne enega«. (Rimljanom 3:10; 6:23) Jehova in njegovega ljubljenega Sina je priskrbitev spravne žrtve za grehe veliko stala. (1. Janezov 2:1, 2)
Odkupnina kaže, da se božanska pravica prepleta z načelno ljubeznijo (grško agápe). Zares, Božja pravica je udejanjenje Njegovih pravičnih načel – je odsev tega, kar je za Boga nravno. Agápe je, kadar ljubi Bog, potemtakem ljubezen, na kateri temelji božanska pravica. (Matevž 5:43–48) Če torej res dojemamo Jehovovo pravico, bomo njegovim sodnim odločitvam popolnoma zaupali. On kot »vse zemlje Sodnik« vedno ravna pravično. (1. Mojzesova 18:25; Psalm 119:75)
Posnemajte Jehovovo pravičnost
Biblija nam prigovarja, naj ,bomo posnemalci Boga‘. (Efežanom 5:1) To pomeni, da naj posnemamo njegovo pravičnost in ljubezen. Ker pa smo seveda nepopolni, naše poti niso visoke tako kakor od Boga Jehova. (Izaija 55:8, 9; Ezekiel 18:25) Kako lahko torej dokažemo, da smo ljubitelji pravičnosti in pravice? Tako, da oblečemo »novega človeka, ustvarjenega po Bogu v [resnični, NW] pravičnosti in svetosti resnice«. (Efežanom 4:24) Potem bomo ljubili, kar ljubi Bog, in sovražili, kar sovraži on. ,Resnična pravičnost‘ se ogiba nasilja, protinravnosti, nečistosti in odpadništva, ker vse to oskrunja, kar je sveto. (Psalm 11:5; Efežanom 5:3–5; 2. Timoteju 2:16, 17) Božja pravica nas tudi žene, da se za druge iskreno zanimamo. (Psalm 37:21; Rimljanom 15:1–3)
Še več, če cenimo milostljivo naravo Božje pravice, se ne bomo nagibali k sojenju duhovnih bratov ali sester. Kako pa bi jih sploh lahko razumeli tako, kot jih Jehova? Ali jih ne bi presojali z našega lastnega, pristranskega gledišča? Jezus nas je tako posvaril: »Ne sodite, da ne boste sojeni! Kakor namreč sodite, tako boste sojeni, in kakor merite, tako vam bo odmerjeno. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ,Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa,‘ če imaš pa sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa; šele potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.« (Matevž 7:1–5, EI) Poštena ocena lastnih slabosti nas bo zadrževala pred izrekanjem sodb, kar je za Jehova nepravično.
Postavljeni občinski starešine so dolžni soditi, kadar gre za hujši pregrešek. (1. Korinčanom 5:12, 13) Ob tem mislijo na to, da si Božja pravica prizadeva kazati usmiljenje, kjer je mogoče. Če za to ni podlage – kot denimo pri neskesanih grešnikih – se usmiljenja ne dá kazati. Vendar pa starešine takega storilca pregreška ne izključijo iz občine iz maščevalnosti. Upajo, da ga bo sam izobčitveni ukrep privedel do streznitve. (Primerjaj Ezekiel 18:23.) Starešine služijo pod Kristusovim glavarstvom v prid pravici, kar zajema, da so kakor »zavetje pred vetrom«. (Izaija 32:1, 2) Zato morajo biti nepristranski in preudarni. (5. Mojzesova 1:16, 17)
Sejte si za pravičnost
Medtem ko čakamo Božji pravični novi svet, moramo za to, da bi uživali božansko naklonjenost, ,iskati pravičnost‘. (Zefanija 2:3; 2. Petrov 3:13) To misel lepo izražajo besede, ki jih najdemo v Ozeu 10:12: »Sejte si za pravičnost, ženjite po usmiljenju [srčni dobroti, NW], preoravajte si novino: kajti čas je, da iščete GOSPODA [Jehova, NW], dokler ne pride in vam bo dežil pravičnost.«
V vsakodnevnem življenju imamo veliko priložnosti, da ,sejemo za pravičnost‘, prav kakor je Jezus prikazal v svoji priliki o prijaznem Samarijanu. Jehova nam bo zagotovil, da bomo lahko ,želi po srčni dobroti‘. Če še naprej hodimo po »poti pravice«, se bomo pod kraljestveno vlado še naprej učili pravičnosti. (Izaija 40:14) Sčasoma bomo nedvomno še bolj celostno cenili to, da je Jehova ljubitelj pravičnosti in pravice. (Psalm 33:4, 5)
[Slika na strani 23]
Prijateljski Samarijan je ponazarjal Jehovovo pravico
[Slika na strani 23]
Jezus je bil usmiljen do prizadetih ljudi, ki so bili kot nalomljeni trsti