Po mestnih stolpnicah pa vse do tundrske pustinje pojdite k ljudem

NITI dež, niti sneg, niti toča, niti volkovi, niti pume, niti sovražno okolje niso mogli zdrobiti njihove odločenosti. Neverjetno hitro so pregalopirali 3000 kilometrov čez odprto prerijo, deroče reke in čez globoke soteske, da bi prinesli nujno pošto na zahodno obalo. Kdo so to bili?

To so bili drzni mladi jezdeci pošte Pony Express.a Kaj je v teh mladeničih razvnelo takšno ognjevitost? Najbrž je to bil izziv, dogodivščina in zadovoljstvo, ko jim je pošto uspelo predati naprej. Vsak jezdec je, zanimivo, v torbi pri sedlu poleg pomembnejše pošte nosil še Biblijo.

Dobro stoletje za tem več kot 113.000 posvečenih kraljestvenih oznanjevalcev po vsej Kanadi kaže še večjo odločenost, navdušenje in predanost. Kaj pa vzgibava njih? Spodbuja jih ljubezen do Boga in bližnjega, da po natisnjenih straneh in z govorjeno besedo prinašajo kraljestveno resnico. Ta življenje dajajoča resnica je veliko nujnejša kakor pošta, ki jo je kdaj prej nosil Pony Express. Da, to je dragoceno kraljestveno sporočilo Svetega pisma, iste knjige, ki so jo v torbi pri sedlu nosili tudi jezdeci Pony Expressa. (Pregovori 2:21, 22; Izaija 2:2–4; 61:2; Matevž 22:37–39; 24:14)

Vzgibava jih ljubezen do Jehova in ljudi

Jehovove priče se zelo radi pogovarjajo z drugimi o Kraljestvu. Pri takšnem ravnanju jih boste našli v mestnih visoko dvigajočih se stanovanjskih stolpnicah, v oddaljenih tundrskih naselbinah, na letališčih, ulicah in drugih javnih mestih ter po telefonu. Zakaj v tolikih raznolikih krajih?

Gospodarske in demografske razmere narekujejo spremenljiv življenjski slog, zaradi česar je izjemen izziv najti ljudi doma. Mnogokrat morata delati mož in žena, da bi lahko družino oskrbela z osnovnimi gmotnimi potrebščinami, pri tem pa se pogosto zanemari duhovne potrebe. Sredi tolikšnih pritiskov in stresa nujno potrebujejo ohrabrujočo sporočilo o upanju. Jehovove priče se na to srčno radi odzovejo. Obzirno in prijazno ustvarjajo priložnosti, da bi dobro novico prenesli vsem vrstam ljudi ter jih tako pritegnili ter spodbudili k razmišljanju. (1. Timoteju 2:3, 4)

V drugih jezikih: Ko je Jezus zapovedal svojim sledilcem, naj ,gredo in pridobivajo v učence‘, je mislil tudi na to, naj bodo iniciativni in odločni pri prenašanju sporočila o upanju ljudem vseh jezikov. (Matevž 28:19) Kanada je, podobno kot veliko dežel, postala mozaik različnih kultur ter jezikov, in mnogi kraljestveni oznanjevalci so se temu prilagodili tako, da so se naučili novih jezikov.

Neki par polnočasnih strežnikov iz Edmontona v Alberti je denimo opazil, da je v njunem mestu treba doseči tudi ljudi, ki govorijo mandarinsko kitajščino. Najprej sta se seveda morala naučiti jezika, zato sta se seznanila z nekim študentom z univerze, ki je govoril mandarinščino. Strinjal se je, da ju bo učil jezika, onadva pa ga bosta obenem poučevala o biblijskih resnicah. Kako idealne okoliščine! V 24 mesecih sta ta predana kraljestvena oznanjevalca že znala poučevati v mandarinščini, a sočasno se je njun učitelj-študent usposobil za krščanski krst.

Nekaj podobnega se dogaja tudi v drugih mestih, kjer se kraljestveni oznanjevalci, ki jih vzgibava ljubezen, naučijo jezikov, kot so poljščina, ruščina in vietnamščina.

Na cesti: Kakor so jezdeci Pony Expressa v prejšnjem stoletju jezdili sami, tako so nekateri kraljestveni oznanjevalci v notranjosti Britanske Kolumbije samotni jezdeci. Precej časa preživijo v svetnem delu, ko vozijo težke tovornjake za prevoz hlodov skozi grmičasto pokrajino do žag. To od tovornjakarjev zahteva, da so med sabo povezani po CB-radijski postaji in si med sabo sporočajo o prometu ter nevarnostih na cestah.

Ti kraljestveni oznanjevalci so pri uporabi svoje CB-postaje prav domiselno edinstveni. Po CB-ju se začnejo pogovarjati tako, da omenijo tekoče dogodke. Nato pa pogovor spretno usmerijo na Biblijo. Nekoč se je en sotovornjakar odzval na to, kar Biblija pravi o upanju za umrle. (Janez 5:28, 29; Dejanja 24:15) Bil je pretresen zaradi smrti nekega sovoznika v nesreči na avtocesti. Hvaležno je sprejel biblijski pouk, in zdaj ga je slišati, kako sodelavcem in prijateljem oznanja dobro novico. Kako vesel je bil, ko je začela preučevati Biblijo še vdova umrlega prijatelja. Kolikšna nagrada za trud pri predstavljanju življenje dajajočega sporočila resnice po tako nenavadni poti!

Po zraku: Ko gre za prenašanje dragocenega sporočila resnice, goreči kraljestveni oznanjevalci gredo tja, kjer so ljudje, ,v vasi pridejo‘ tudi z lahkimi letali. (Matevž 10:11, 12) Nedolgo tega so iz gorečnosti do razglašanja dobre novice na lastne stroške leteli z letaloma do ljudi, razpršenih na širnih prostranstvih tundrske pustinje. Vsaka skupina je preletela kakih 3000 kilometrov in se spustila k 14 različnim naselbinam; severnemu tečajniku so se približali na manj kot 250 kilometrov. Ti neutrudni oznanjevalci so celih sedem dni prihajali k ljudem, ki so jih bile osamile velike razdalje.

In ali je bilo vse to vredno? Samo pomislite, kako močan pozitiven vtis je biblijsko sporočilo pustilo v teh naselbinah. Gostujoči strežniki so s tem, ko so jim opisali Jehovov namen glede rajske zemlje v bližnji prihodnosti, pomagali zadovoljiti življenjsko pomembno duhovno potrebo. (Matevž 5:3) Odkritosrčni ljudje v naseljih bodo še dolgo po odhodu nosilcev sporočila lahko brali iz 542 biblij in biblijskih učnih pripomočkov ter 3000 revij, ki so jim jih pustili. (Primerjaj Dejanja 12:24.)

Po telefonu: Na tisoče mestnih prebivalcev živi v stanovanjskih stolpnicah z visoko tehnološkim varnostnim sistemom. Posvečeni kraljestveni oznanjevalci so ne glede na to goreče in obzirno nadaljevali delo. Kako lahko pridejo k tem ljudem? Bolj dobrodošel je sicer stik iz oči v oči, vendar tudi domofon uspešno uporabljajo. Kadar to ni mogoče, dovolijo, da svoje delo opravijo tudi njihovi prsti: telefonirajo.

Neko jutro je na telefonski klic odgovorila starejša gospa. Po kratkem, vljudnem pozdravu ji je oznanjevalka postavila vprašanje, kaj meni, ali bodo kdaj ljudje lahko ponoči varno hodili po ulicah. Prebrala ji je tudi svetopisemske stavke, v zagotovilo, da bo v prihodnosti obilje miru. (Psalm 37:10, 11; Daniel 2:44; Matevž 6:9, 10) Stanovalka se je strinjala, da naslednji teden ob enakem času nadaljuje telefonski pogovor, da se pogovorita o tem, zakaj lahko verjamemo Božjim obljubam. Po mesecu dni preučevanja Biblije po telefonu, branja odstavkov iz biblijskega učnega pripomočka in postavljanja primernih vprašanj, je gospa pohvalila kraljestveno oznanjevalko za to, da vsak teden pride na dan s tako različnimi temami. To je bil trenutek, da ji je oznanjevalka opisala knjigo za preučevanje in ji ponudila osebni izvod. Dvojica se je nato dogovorila, da se osebno seznanita. Res, Jehovove priče izkazujejo ljubezen ljudem in ti se odzivajo, ker uvidijo, da je Jehova s temi krščanskimi oznanjevalci. (Primerjaj 1. Korinčanom 14:25.)

S tiskovino: Tudi kraljestveni oznanjevalci v večinoma francosko govoreči provinci Quebec gredo tja, kjer so ljudje. Neki potujoči strežnik je opazil: »Bratje in sestre so leta in leta mislili, da zaradi nasprotovanja cerkve nimajo nobenega napredka. Ampak ker so neutrudno delali ter spet in spet obiskovali ljudi, je Biblija, ki je bila tako rekoč neznana knjiga in le redko brana, danes v večini domov.«

Rezultati so navdušujoči, ko iz vseh slojev quebeške družbe prihajajo novi evangelizatorji, tudi iz zdravniških krogov. Tako je bilo tudi v primeru nekega zdravnika. Njegova žena, sama kraljestvena oznanjevalka, se je z njim pogosto pogovarjala o biblijskem upanju. Pozoren občinski starešina je prevzel pobudo in zdravnika povabil na občinski shod, ko so preučevali brošuro Kako vam lahko kri reši življenje. Prišel je in celo sodeloval. Kakovost in duhovna globina razprave sta nanj naredili tolikšen vtis, da je sprejel biblijski pouk. Zdaj je tudi on kraljestveni oznanjevalec.

Pri pritegovanju ljudi k Bibliji ima pomembno vlogo učinkovita raba revij. Nikoli se ne ve, kateri članek bo pobudnik, ki bo nekoga pritegnil k resnici. Neka kraljestvena oznanjevalka je sosedi ponudila izdajo revije Prebudite se!. Ta sicer ni hotela prisluhniti sporočilu, zanimal pa jo je svet žuželk. Slika v članku »Chagas’ Disease​—A Kiss of Death« v Prebudite se! v angleščini, 22. november 1992, ji je zbudila zanimanje. Prevzeta nad tem, kar je prebrala, je prosila še za več revij. Začela je preučevati Biblijo in čez šest mesecev že pričevala drugim.

Na javnih mestih: Kanadski zakon dovoljuje svobodo govora tudi na javnih mestih, kot so letališča. Na mednarodnem letališču v Halifaxu kraljestveni oznanjevalci obzirno pristopajo k čakajočim potnikom in se z njimi zapletajo v pogovor. Z začetnimi, aktualnimi vprašanji usmerijo temo na Biblijo. Ker s seboj nosijo žepno Biblijo in literaturo, se lahko odzovejo na duhovne potrebe. Med temi, ki tako slišijo kraljestveno sporočilo in semena resnice odnesejo klit v daljne kraje, so kirurgi, znanstveniki, odvetniki, piloti, duhovniki, policisti, taksisti, inženirji, učitelji, vojaško osebje ter politiki iz tujih držav. (Kološanom 1:6)

Nekoč je neki moški na letališču navsezgodaj dobil reviji Stražni stolp in Prebudite se!. Nato je mirno, počasi izrekel: »Ooo ne, ne Jehovove priče!« Zakaj takšen odziv? Mož je bil predan musliman in pravkar je bil molil v letališki kapeli. Rotil je Boga, da bi mu pokazal modrost, uvid in resnico. Misel, da so Jehovove priče takojšnji odgovor na njegovo molitev, ga je preprosto presenetila.

Zares, pogumni kraljestveni oznanjevalci v Kanadi ne dovolijo ničemur, da bi jih oviralo pri predstavljanju dragocenega sporočila o Kraljestvu. Ne pustijo se odvrniti niti tujim jezikom, razbrazdanim makadamskim cestam, oddaljenim naseljem niti zelo varovanim stanovanjskim zgradbam. Odločeni so, da Božje sporočilo življenja prinesejo odkritosrčnim iskalcem resnice. Skupaj s svetovno bratovščino sodelavcev nesebično poslušajo Jezusovo zapoved, naj ,gredo in pridobivajo v učence‘. (Matevž 28:19)

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 27]

Uspešni kraljestveni oznanjevalci uporabljajo telefon

Nekateri rečejo: »Pozdravljeni. Ime mi je [povejte ime]. S stanovalci vaše zgradbe se na kratko pogovarjam o tem, kako bi lahko dosegli mir. Ali bo po vašem mišljenju sploh kdaj mir po vsem svetu? [Dovolite, da odgovori.] Da vas pomirim: ne delam nobene raziskave, niti ničesar ne prodajam. Pogovarjam se namreč o svetopisemski trditvi, da bo Bog v resnici prinesel mir.« Nato bi se pogovor lahko nadaljeval s kratko svetopisemsko razpravo.

Drugi rečejo: »Dober večer. Ime mi je [povejte ime]. Sem prostovoljec na vašem področju. Sprejemam posamezna mišljenja stanovalcev v vašem bloku. Mnogi so v skrbeh za osebno varnost, glede na to, da na našem področju naraščata nasilje in kriminal. Ali o tem razmišljate tudi vi? [Dovolite, da odgovori.] Kaj menite, ali se bodo kdaj vsi na svetu počutili varne?« Pustite, da odgovori, in nadaljujte s svetopisemskim sporočilom.