Ali bomo vedno potrebovali vojske?
ZA VOJSKE človeštvo zapravi velik del sredstev, oropajo pa ga za veliko sreče. Zato se nekateri ljudje sprašujejo: ‚Ali bo človeštvo lahko kdaj doseglo takšno svetovno varnost, da bi armade razpustili?‘ Danes, ko je z orožjem za množično uničevanje mogoče iztrebiti življenje, se temu vprašanju kar ne da izogniti. Pa je želja po svetu brez oboroženih sil sploh uresničljiva?
Številni precedensi dokazujejo, da se, če so mednarodni odnosi dobri, ustvari zaupanje, ki bi lahko pripeljalo vsaj do delnega razpusta armad. Zaradi prijateljstva, ki pretežno vlada med Kanado in Združenimi državami, njune 5000-kilometrske meje denimo že dobro stoletje in pol ne varujejo oborožene sile. Podobno je z Norveško in Švedsko ter še z mnogimi državami. Ali bi se lahko s kakšnim dogovorom med narodi doseglo, da na svetu ne bi bilo več oboroženih sil? Že zaradi grozot prve svetovne vojne se je takšna zamisel izredno priljubila.
Ko so leta 1918 sklenili mir, je eden izmed ciljev versajske mirovne pogodbe bil ta, da se »ustvari možnost začeti omejevanje oboroževanja pri vseh narodih«. V naslednjih letih se je priljubil pacifizem. Po teoriji nekaterih pacifistov je vojna najslabše, kar lahko zadene narod, in je torej slabša od bolečega poraza. Nasprotniki pacifizma se niso s tem strinjali, ampak so poudarjali, da so Judje skozi stoletja marsikje imeli slabo obrambo pred napadalci, zato so jih kar naprej kruto skušali iztrebiti. Afričani skoraj niso imeli možnosti, da bi se uprli tistim, ki so jih kot sužnje prepeljevali v Ameriko, navzlic temu, da so več stoletij z njimi kruto in grdo ravnali.
Ob izbruhu druge svetovne vojne so tudi mnogi pacifisti menili, da države morajo biti varovane. Ko so po drugi svetovni vojni ustanovili Združene narode, se je zato bolj kot razoroževanje, poudarjalo mednarodno sodelovanje za preprečevanje agresije. Države članice so upale, da bodo narodi ob tako pridobljeni varnosti, zaupali v razorožitev.
Nato pa se je pojavil drug problem. Velikokrat je država s tem, ko se je zavarovala, povzročila, da so se njene sosede počutile nezaščitene. Tak začarani krog je potegnil na plan oboroževalno tekmovanje. Kasneje, ko so se odnosi med večjimi, pomembnejšimi državami spet izboljšali, se je upanje na razorožitev ponovno okrepilo. Po tistem pa je mnogim, zaradi zalivske vojne in težav v nekdanji Jugoslaviji, upanje na razorožitev kar splahnelo. Pred kakimi petimi leti so v reviji Time zapisali: »Čeprav se je hladna vojna končala, je na svetu postalo bolj in ne manj nevarno.«
Želja po svetovnem »policistu«
Mnogi opazovalci sklepajo, da človeštvo potrebuje eno samo svetovno vlado, z dovolj močno vojsko, ki bi varovala vse. Ker tega ne zmore niti Organizacija združenih narodov niti svetovne vodilne vojaške sile, nekateri menijo, da tudi v prihodnosti ne more biti dosti boljše. Če pa na Biblijo gledate kot na Božjo Besedo, se morda vprašujete, ali bo Vsemogočni Bog uredil to nujno zadevo.
Pa lahko Nekdo, ki ga Biblija imenuje »Bog ljubezni in miru«, z vojaškim posegom uveljavi pravico? In če, s katero vojsko? Precej današnjih armad trdi, da je Bog na njihovi strani, toda ali res spolnjujejo Božjo voljo? Ali pa bo Bog s kakšnim drugačnim posegom poskrbel za mir in varnost? (2. Korinčanom 13:11)
Vsemogočni Bog je posegel pri prvem uporu ter Adama in Evo izgnal iz Edena, nato pa tja postavil keruba, ki sta jima preprečevala vrnitev. Objavil je tudi, da bo zatrl vsak upor proti svoji suverenosti. (1. Mojzesova 3:15) Ali lahko to pomeni, da se bo bojeval?
Biblija poroča o dogodkih, ko je Bog z vojsko izpeljal svoje sodbe. Tako je denimo Bog zapovedal popolnoma uničiti kraljestva v Kanaanski deželi, ker so prebivalci imeli spolne odnose z živalmi, žrtvovali otroke in se sadistično bojevali. Obsodbo pa je izvršil po Jozuetovi vojski. (5. Mojzesova 7:1, 2) Podobno je vojska kralja Davida izvršila Njegovo obsodbo zoper Filistejce, za zgled tega, kako bo uničil vso hudobijo v svojem poslednjem sodnem dnevu.
Ti dogodki so poučni. Jehova je dokazal, da lahko uporabi vojsko, da bi dal ljudem varnost. Pravzaprav ima Jehova edinstveno vojsko, ki bo v vesoljnih razsežnostih opravila z uporom proti njegovi vladi.
»Jehova nad vojskami«
V Bibliji je več kot 250-krat zapisano »Jehova nad vojskami«. Te besede v bistvu pomenijo, da je Bog glavni poveljnik silno velike angelske vojske. Tako je nekoč prerok Miha rekel kraljema Ahabu in Josafatu: »Videl sem GOSPODA [Jehova, NW] sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko stati ob njem na njegovi desnici in njegovi levici.« (1. kraljev 22:19, SSP) Tukaj so mišljene vojske angelov. Jehova z njimi ščiti svoje ljudstvo. Ko so oblegali Dotan, je Elizejev strežnik že kar obupal. Da bi ga Jehova pomiril, mu je v videnju pokazal vojsko svojih duhovnih stvarjenj. »GOSPOD je odprl mladeniču [strežniku, NW] oči, in je videl, in glej: gora je bila polna konj in ognjenih voz.« (2. kraljev 6:15–17)
Ali pa takšni dogodki dokazujejo, da Bog danes podpira vojske? Nekatere od oboroženih sil tako imenovanega krščanstva res utegnejo trditi, da so Božja vojska. Precej teh vojská tudi od duhovništva zahteva blagoslov. Toda vojske tako imenovanega krščanstva se čestokrat bojujejo med seboj in proti sovernikom. V tem stoletju sta obe svetovni vojni začele vojske, ki so se imele za krščanske. To ne more biti Božje delo. (1. Janezov 4:20) Te oborožene sile že morda trdijo, da se bojujejo za mir, toda ali je Jezus svojim sledilcem naročil, naj organizirajo vojske, ki bi skušale zagotavljati svetovni mir?
Mir so resno prekršili, ko je oborožena drhal dvignila roke nad Jezusa, ki je na vrtu skupaj s svojimi učenci molil. Eden od učencev je tedaj z mečem udaril nekega moža iz drhali, Jezus pa je ob tej prigodi izgovoril pomembno načelo. »Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani. Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov?« Jezus je poveljeval ogromni vojski, vendar Petra ni štel med njene vojake, pa tudi nobenega drugega človeka. Ne, Peter in drugi Jezusovi učenci so bili ‚ribiči ljudi‘. (Matevž 4:19; 26:47–53, SSP) Nekaj ur zatem je Jezus Pilatu razložil, zakaj je tako. Dejal je: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil Judom izročen; sedaj pa kraljestvo moje ni odtod.« (Janez 18:36) Davidovo kraljestvo je bilo vzpostavljeno na zemlji, Kraljestvo pa, ki ga je Bog dal Jezusu je nebeško, in to bo prineslo mir na zemljo.
Božja vojska krene v boj
Božja vojska bo kmalu ukrepala. Ko Razodetje opisuje spopad, ki je pred nami, Jezusa imenuje »Božja Beseda«. Takole piše: »Na belih konjih mu sledijo nebeške vojske, oblečene v belo in čisto tančico. Iz ust mu sega oster meč, da z njim udari po narodih.« Biblija pove, da bo ta spopad obenem konec ‚kraljev zemlje in njihovih vojska‘. Za one pa, ki se ne bodo skazali zvestovdani Bogu, prerokba doda: »Vse druge pa je pobil meč, ki je prihajal iz ust jezdeca na konju.« Onemogočil bo tudi Satana Hudiča. Tako bo res vzpostavljen trajen svetovni mir, ki ne bo potreboval vojská. (Razodetje 19:11–21; 20:1–3; oboje SSP)
Zamislite si svet brez vojn
Ali si lahko ustvarite sliko sveta, tako varnega sveta, da ne potrebuje oboroženih sil? Biblijski psalm pravi: »Pridite, poglejte Gospodova dela, kakšne čudovite reči je naredil na zemlji! Preprečuje vojne tja do konca zemlje.« (Psalm 46:8, 9, v Ekumenski izdaji 46:9, 10)
Kakšno olajšanje! Predstavljajte si, kakšne možnosti bo imela človeška družba, ki je končno ne bo več hromilo in bremenilo vzdrževanje oboroženih sil in bojne opreme! Ljudje bodo lahko svoje moči rabili za izboljševanje življenjskih okoliščin človeka, za čiščenje zemlje in za to, da jo bodo na novo posadili. Imeli bodo tudi nove možnosti za izumljanje stvari, ki bodo človeštvu res koristile.
Po vsej zemlji se bo udejanjila tale obljuba: »V tvoji deželi ne bo več slišati o nasilju, ne o pustošenju in razdejanju v tvojih mejah.« (Izaija 60:18, SSP) Nič več ne bo milijonov obupanih beguncev iz vojnih območij, ki jih naganjajo z njihovih domov in posesti, nato pa morajo živeti v mizernih taboriščih. Ljudje tudi ne bodo nikoli več žalostni zaradi tega, ker bi jim v kakem mednarodnem spopadu ubili ali pohabili koga od ljubljenih. Jehovov nebeški kralj bo vzpostavil trajen svetovni mir. »V njegovih dneh naj cveti pravični in obilje miru, dokler ne ugasne luna. Pred zatiranjem in nasiljem jih bo rešil.« (Psalm 72:7, 14, SSP)
Še prijetneje pa bo živeti med ljudmi, ki se bodo namesto sovražiti učili posnemati Božjo ljubezen. Božja beseda napoveduje: »Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje; zakaj vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino.« Kakšno bo življenje med ljudmi, ki poznajo in ljubijo Jehova? To napove ista knjiga: »Delo pravičnosti bo mir in učinek pravice bo pokoj in varnost za vedno. V kraju miru bo prebivalo moje ljudstvo, v varnih stanovanjih in brezskrbnih počivališčih.« (EI) (Izaija 11:9; 32:17, 18)
Ljudje, katerih vera počiva na biblijskem spoznanju, vedo, da je Božja vojska pripravljena, da z zemlje očisti vse sovražnike miru. Zaradi tega spoznanja s popolnim prepričanjem ravnajo v skladu s tem, za kar Biblija pravi, da se ‚zgodi v poslednjih dneh‘. In sicer: »Pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.« (Izaija 2:2–4)
Že danes se ljudje iz mnogih narodov, ki so postali Jehovove priče, ‚ne učijo več bojevati‘. Zaupajo, da jih bodo varovale Božje nebeške vojske. Tudi vi si lahko pridobite podobno zaupanje, če z njimi preučujete Biblijo.
[Navedba vira slike na strani 28]
U.S. National Archives photo