Kras sive glave

KAKO prijetno se bo pogovarjati z zvestimi možmi in ženami iz davnine! Samo zamislimo si, da se pogovarjamo z Noetom, Abrahamom, Mojzesom in Janezom Krstnikom, pa tudi Saro, Rahabo, Ruto in Deboro! Ali ne bi bil navdušen, ko bi slišal, kako očividci pripovedujejo o presenetljivih dogodkih iz daljne preteklosti?

Ali se ne bi tudi danes razveselil pogovora z zvestimi starejšimi brati in sestrami, ko pripovedujejo, kaj vse so doživeli, ko so v preizkušnjah in pod prepovedjo ostali neoporečni do Boga, ko so jih pretepali in zapirali, ker so se borili za pravično stvar? Prav gotovo! Naša ljubezen do Boga in naše spoštovanje do njih bosta rasla, ko nam bodo pripovedovali o svojih občutkih in še posebej o iskrenem cenjenju Jehovove ljubeče skrbi.

Božje ljudstvo je zaradi izkušenj, znanja in modrosti vedno spoštovalo zveste starejše moške in ženske. V postavi, ki jo je Bog dal Izraelcem, je bila napisana tudi naslednja odredba: »Pred sivo glavo vstani in spoštuj obličje starčkovo, in boj se Boga svojega. Jaz sem GOSPOD.« (3. Mojzesova 19:32). Hebrejska beseda za starost ali ostarelost ima koren v besedi, ki pomeni »siveti« in se prevaja tudi z »osivel«. Zato se je od Izraelcev pričakovalo, da iz spoštovanja vstanejo pred starejšim človekom. S tem so pokazali tudi spoštljiv strah do Boga.

Ali tudi danes obstajajo takšni spoštljivi običaji? Ali mladi prijazno odprejo vrata starejšim? Ali mladi, pa tudi odrasli, običajno odstopijo svoje mesto v prepolnem dvigalu ostarelemu človeku? Ali mlajši na splošno prepustijo v nabitem avtobusu ali vlaku svoj sedež starejšemu človeku? Opazili smo, da celo nekateri kristjani ne ravnajo tako.

Če želijo kristjani ugajati Bogu Jehovu, morajo ravnati po njegovo ter ne smejo razmišljati, govoriti in delati kot tisti, ki so ,samoljubni, nepokorni roditeljem, nehvaležni in veselje bolj ljubeči nego Boga‘ (2. Timoteju 3:1-5). Kaj pa Božja beseda pove o mladostni svežini v primeri z ostarelostjo?

Mladostne moči

Biblija priznava prednosti mladostnih moči, saj trdi: »Dika mladeničem je njih moč.« (Pregovori 20:29) V staroveškem Izraelu so v templju mladi leviti, polni moči, pogosto opravljali težje naloge. Danes večino dela v tovarnah, betelskih domovih in na gradbiščih družbe Watch Tower opravijo mladi moški in ženske, ki so svoje moči in sposobnosti dali na razpolago za kraljestveno delo (Matej 6:33). Veselijo se odličnih prednosti v Božji službi.

Ravnokar citirani pregovor se končuje: »Starčkom kras siva glava.« Če mladostne moči povežemo z izkušnjami in modrostjo let, nastane zelo močna vez.

Naj ponazorimo: Mlad tesarski vajenec je vložil vse svoje mladostne moči v montažo opaža. Starejši, bolj izkušen tesar je opazil, da njegov mladi pomočnik kljub vsej svoji moči večkrat udari po žeblju, da ga povsem zabije. Starejši delavec mu je priporočil, naj prime kladivo na koncu ročaja in ne tik ob glavi. Tako je lahko zabijal žeblje z večjo silo ter prihranil čas in moči.

Podobno se lahko mlada energična žena na lastnih napakah nauči, da se nekatere tkanine uničijo, če jih ne pere po navodilih. Izkušena žena pa ve, da si je potrebno vzeti čas ter oblačila razvrstiti in jih prati ločeno. Naučila se je tudi, da ji vseh oblačil ni potrebno likati, če jih zloži, ko jih jemlje s perilne vrvi ali iz sušilnega stroja.

Življenje bo lažje, če se bomo učili od izkušenih. Vseeno pa pride čas, ko tudi bolj izkušeni ne morejo več opravljati dela, ki so ga lahko naredili še pred nekaj leti. Nek pisatelj je primerno opazil: »Kako lepo bi bilo, ko bi mladi imeli izkušnje starejših, starejši pa moči mlajših!« Toda kako dobro je, če starejši cenijo moči mlajših in z njimi potrpežljivo delijo izkušnje, ki so si jih pridobili z leti, mlajši pa te nasvete ponižno poslušajo! To koristi obojim.

Doseči kras

Samo leta niso dovolj. Mladi mož Elihu je rekel: »Priletni niso vselej modri in starci ne umejo vsekdar, kar je prav.« (Job 32:9; Propovednik 4:13) Da bi bil ostarel človek zares cenjen zaradi svoje starosti, mora početi v življenju kaj več kot samo leno gledati televizijo, hoditi na tekme in se zabavati. Ostareli se morajo tudi v pozni starosti učiti.

Nekateri se bahajo, da ravnajo po svoje, ali pa trdijo: »Izkušnje so najboljši učitelj.« Vendar Božja beseda svetuje: »Čul jih bo modri in napredoval v znanosti, in razumnik si pridobode modrih vodil.« (Pregovori 1:5; primerjaj 1. Korinčanom 10:11) Izkušnje niso vedno najboljši učitelj, saj se lahko učimo na napakah drugih in ne na svojih. Poleg tega si bo kristjan zapomnil, da je »prelep venec . . . siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti« (Pregovori 16:31). Jehova se veseli človeka, ki je življenje predal njegovi službi, zato takšen dober zgled zasluži naše spoštovanje. Seveda se lahko začne spoznavati Boga in pridobivati izkušnje »na potu pravičnosti« že zgodaj v življenju. To se nikoli ne konča (Rimljanom 11:33, 34).

To lepo ponazori doživetje sedemletnega fantiča na Švedskem. Občinskega nadzornika teokratične šole oznanjevanja je prosil, ali se sme pridružiti šoli. Nadzornik ga je vprašal: »Zakaj?« Fant je odgovoril: »Ne smem zapravljati življenja!« (Propovednik 12:1) Tako za mlajše kot za starejše je to odličen zgled!

Spoštovanje ostarelih

V sodobni družbi prevladuje moteča težnja, da ljudje vse bolj cenijo telesno zdravje in atletske sposobnosti, na ostarele pa gledajo zviška. Kako pa naj se vede kristjan do ostarelih v občini?

Namesto da prezremo starejše kristjane, jih moramo upoštevati in si zanje vzeti čas. Ali na tedenskih shodih Jehovovih prič v kraljestveni dvorani ogovorimo in pozdravimo starejše? Le-ti zelo cenijo pozdrave najmlajših, pa tudi ostalih. In kako šele cenijo, če so lahko na družabnih srečanjih sovernikov različnih starosti! Čeprav ima mlajši poročen par veliko skupnega z drugimi poročenimi iste starosti, bi bilo prav, da ob prijetnih družabnih srečanjih pomisli tudi na starejše (1. Tesaloničanom 3:12; 5:15).

Kako pomembno je, da smo obzirni, ko se pogovarjamo s starejšimi! Ko se je ostareli brat, ki že 40 let služi Jehovu, pogovarjal s sostarešinom, kako bi lahko pomagal v občini, mu je mladi starešina rekel: »Od tebe ne more biti velike koristi!« Kako neprijazna pripomba! Ostareli brat ni imel več toliko moči, kot jih je imel nekoč, tudi oznanjevati ni mogel več toliko in očitno tudi za nekatere nadzorniške prednosti ni bil več sposoben; kljub temu je še vedno imel kaj ponuditi. Imel je leta nakopičene modrosti in izkušenj na poti pravičnosti. Ker so takšni ostareli trdo delali kot kraljestveni oznanjevalci, vztrajali v preganjanjih ter nosili težka bremena krščanskih odgovornosti in usposabljali druge, ima zdaj Božje ljudstvo močno organizacijo, ki jo žene njegov duh. Zato spoštujmo te ostarele modre svetovalce, ljubeče pastirje in učinkovite učitelje.

Imamo dobre razloge, da resno razmislimo o nasvetih starejših. Tako je denimo izkušen brat svetoval, naj ne postavljajo vhodnih vrat kraljestvene dvorane na zahodno stran stavbe. Ker pa je mlajše brate bolj skrbel videz samega objekta, nasveta niso poslušali. Po nekaj letih so morali vrata prestaviti, saj jih je na zahodni strani uničeval stalen veter in dež. Praktična modrost izkušenj je odtehtala estetiko. Če mlajši spoštujejo starejše in prisluhnejo njihovemu mnenju in praktični modrosti, lahko prihranijo čas in denar. Tudi če se ne ravna po nasvetu starejšega človeka, se mu lahko spoštljivo pove, da se je o predlogu razmislilo, vendar so drugi dejavniki prispevali k drugačni odločitvi (primerjaj Pregovore 1:8).

Glej naprej, ne nazaj

Nekateri starejši takole razmišljajo: »Kje so tisti lepi časi, ko smo bili še mladi!« Namesto da ti ostareli ljudje objokujejo stare čase, jih spodbujamo, da gledajo naprej na dni, ko bodo bodisi prejeli nebeško nagrado ali pa ponovno dobili mladostne moči pod vladavino Božjega kraljestva. Medtem pa se morajo zavedati omejitev, ki jih s seboj prinaša starost. Takšna zavest in dober občutek za humor sta nepogrešljiva, ko se morda zdi, da so starejšega človeka spregledali pri prednostnih službah.

Tako je morda kak starejši brat pred leti redno sodeloval v programu območnega kongresa. Zdaj pa so tu mnogi sposobni starešine in izbira izkušenih učiteljev je večja. Čeprav so nekateri od teh starešin še sorazmerno mladi, pa so že dokazali svojo gorečnost in sposobnost, da lahko dobro poučujejo in prijazno opominjajo ter spodbujajo (1. Tesaloničanom 5:12, 13; 1. Timoteju 5:17). Morda se ostarelemu bratu zdi, da so ga prezrli v kongresnem programu in morda se ne veseli, da so prednost dobili mlajši starešine. Vendar pa se takšna negativna čustva, ki se porajajo zaradi človeške nepopolnosti, dajo premagati. Seveda lahko starejšim pri tem pomaga vsa občina, tako da jim da vedeti, da jih potrebuje, da jih ima rada zaradi njihove zvestobe in da ceni njihovo mnenje.

Ostareli pa se mora tudi zavedati, da si spoštovanja ne želi samo on, ampak tudi soverniki. (Matevž 7:12; Rimljanom 12:10). Namesto da se ostareli prepustijo negativnemu razmišljanju, bi se morali veseliti dolgoletnega zvestega služenja. Prav gotovo bi morali biti vsi hvaležni, da je zaradi Jehovovega blagoslova vse več sposobnih nadzornikov, ki so si pripravljeni razdeliti delo in sprejeti občinske odgovornosti, medtem ko se množica »drugih ovc« zbira v krščansko organizacijo (Janez 10:16; Izaija 60:8, 22; 2. Timoteju 2:2).

Zaradi bolečin, slabega zdravja in drugih stvari ostareli včasih postanejo razdraženi. Zato se morajo ostali člani družine in občine vživeti v njihova čustva in jih razumeti. Vendar se tudi od ostarelih pričakuje, da se potrudijo in ostanejo pozitivni, da ostanejo mladi v srcu in duhu. Ko je pred nekaj leti mlajši sostanovalec člana upravnega organa Jehovovih prič zapuščal betel, ga je ostareli brat prosil, naj mu svetuje dobro zamenjavo zanj, ter pristavil, da si želi mladega, zrelega brata, ki mu bo pomagal ohraniti mladostnost in aktivnost. Ostareli maziljeni brat se ni nameraval umakniti in vzeti stvari zlahka, saj je vedel, da ga čaka še veliko dela. Kako odličen zgled optimizma in usmerjenosti v prihodnost!

Nedvomno je »dika mladeničem . . . njih moč in starčkom kras siva glava«. Kako lepo je, ko mladi rabijo svoje moči in starejši izkoriščajo svojo modrost na poti pravičnosti! Starejši in mlajši kristjani se zelo veselijo, ko skupaj podpirajo pravo čaščenje Boga Jehova, ,Starca dni‘ (Daniel 7:13, podčrtna opomba).

[Slika na strani 28]

Ostareli kristjani lahko v marsičem priskočijo na pomoč drugim