Drugačno odkritje na Bahamih
JAVNA občila so leta 1992 Bahamom, otočkom v loku med Florido in Kubo, namenjala nenavadno pozornost. Zakaj? Večina strokovnjakov meni, da je Krištof Kolumb na svojem zgodovinskem potovanju prav tukaj prvič stopil na ameriška tla, ko je leta 1492 odkril Ameriko. Petstoletnica Kolumbovega izkrcanja 12. oktobra je bila deležna mednarodne pozornosti.
Navdušenje ob petstoletnici pa ni minilo brez sence. John Carew (profesor mednarodnega raziskovanja) je na 23. državni konferenci črnih pravnikov menda dejal, da je Kolumb ,na prebivalce Karibov spustil val smrti‘ (The Nassau Guardian).
Danes nihče od 250.000 tamkajšnjih domačinov ne more dokazati, da je potomec miroljubnih domorodcev, ki jih je srečal Kolumb in jih opisal kot »postavne ljudi lepega telesa in zelo nežnega obraza«. Kaj se je zgodilo s temi otočani? Odgovor najdemo v knjigi A History of the Bahamas: »Med letoma 1500 in 1520 so vse prebivalce Bahamskih otokov, kakšnih 20.000 Lukajev, odvlekli« na suženjsko delo v španske rudnike zlata na Hispanioli.
Tako neobljudene Bahame so »ponovno odkrili« najprej Britanci, pozneje pa še velike skupine »lojalistov«. Ti zadnji so bili v glavnem lastniki plantaž iz severnoameriških kolonij. Ker so bili na strani britanske krone, so zbežali pred vojno za neodvisnost, ki se je razplamtela na celini. Današnji Bahamci so povečini potomci teh naseljencev in njihovih sužnjev. Mnogi sužnji so tudi po osvoboditvi obdržali imena svojih nekdanjih gospodarjev.
Drugačno odkritje
Skorajda ni dvoma, da se je imel Kolumb tudi za misijonarja. Baje je rekel: »Bog me je pooblastil za glasnika novih nebes in nove zemlje. . . . Pokazal mi je pot.« Uničujoče posledice njegovega odkritja pa so pokazale drugače. Pravična ,nova nebesa in nova zemlja‘, ki jih je obljubil Bog, so morala počakati na drugačno odkritje (2. Petrov 3:13).
Leta 1926 je na Bahame prišel Edward McKenzie z ženo. Ta ponižna zakonca z Jamajke sta bila drugačna od prejšnjih raziskovalcev, prišla sta iskat odkritosrčne ljudi, katerim bi lahko izročila zaklad. Bila sta prva, ki sta na Bahamske otoke prinesla dobro vest o Božjem kraljestvu (Matevž 13:44; 24:14). Še istega leta sta se jima pridružila še dva Jamajčana: Clarence Walters in Rachel Gregory. Leta 1928 je bilo na Bahamih sedem oznanjevalcev Kraljestva. Štiri leta so otočanom pridno oznanjali dobro vest.
Potem je s Trinidada prišel živahen govornik, E. P. Roberts. Z govori v javnih dvoranah je razgaljal kriva verovanja in mnogim segel v srce z biblijsko resnico. Na enem takšnem shodu je med poslušalci ves prevzet sedel Donald Oscar Murray, pozneje znan po ljubkovalnem vzdevku D. O. Čez čas je prevzel vodstvo v tem delu.
Misijonarka Nancy Porter se dobro spominja, kako goreče je D. O. Murray molil za pomoč pri oznanjevanju. Leta 1947 je družba Watch Tower na Bahame poslala prve misijonarje: Nancy in njenega moža, Georga, pa še dva. Sestra Porter se spominja: »Mislim, da ne bomo nikoli pozabili našega tukajšnjega prvega shoda. Bilo nas je devet ali deset. Predsedoval je brat Murray, pričel je z molitvijo, v kateri se je zahvalil Jehovu za misijonarje. ,Potrebujemo pomoč,‘ je rekel, ,tako dolgo smo prosili zanjo.‘ Družba je obljubila pomoč, in zdaj smo bili mi tukaj. Molitev nas je zelo ganila, občutili smo, da moramo ostati tu in ne smemo nikoli oditi.« Zdaj, po 45 letih, sestra Porter kljub moževi smrti še vedno tolaži otočane s kraljestvenim sporočilom.
Še posebej od 1947. leta so polnočasni služabniki in drugi, ki so obiskovali Bahame z ladjo, veliko pomagali pri oznanjevanju Kraljestva. Velikokrat so morali, da bi prišli do zakotnih zaselkov, pluti vzdolž zahrbtnih peščin in vzvalovanih plitvin, potem pa bresti do brega. To zgodnje prizadevanje rojeva sadove vse do danes.
Leto 1950 je bilo mejnik. Decembra sta Bahame prvič obiskala Nathan H. Knorr, takratni predsednik družbe Watch Tower, in njegov tajnik, Milton G. Henschel. Knorr je govoril 312 ljudem, ki so se nagnetli v dvorano materinskega kluba, majhne lesene stavbe na Zaporniškem sprehajališču. Navzočih je bilo tudi precej znanih ljudi, med njimi član parlamenta in urednik dnevnika. Brat Knorr je tisti večer najavil ustanovitev Družbine podružnice na Bahamih.
Prijazen odziv otočanov
Prijazni prebivalci Bahamskih otokov povečini radi prisluhnejo kraljestvenemu sporočilu. Težko je le priti do njih. Zakaj? Večina jih sicer živi v glavnem mestu, Nassauu, ter na sosednjem otoku Veliki Bahama, ostali pa so raztreseni po 15 večjih otokih in kakšnih 700 otočkih in atolih.
Vse več Prič je spoznalo, da bi se bilo potrebno preseliti v majhne otoške skupnosti, da bi tam pomagale oznanjevati. Moramo jih pohvaliti, saj je to od njih terjalo precejšnje žrtve in stroške. Toda njihov trud je bil bogato nagrajen.
Mlad par se je preselil na velik otok Andros. Nekega dne sta se na oznanjevnju po hišah srečala s priseljencem iz Haitija. Na Bahamih je več tisoč Haitijcev. Človek je rad pristal na biblijski pouk na domu. Začeli so kar isti večer, pri tem so rabili angleško in francosko izdajo knjige Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji. Naslednji večer je prvič obiskal krščanski shod. Kmalu je nehal kaditi, zelo hitro je napredoval in pričel oznanjevati.
Zjutraj na dan krsta je dobil kaseto od svoje družine iz Haitija. Že pet let ni slišal nič o njih. Kaj so mu imeli povedati? Kako so postali Jehovove priče. Sporočili so mu, da je njegova sestra že splošni pionir oziroma polnočasni oznanjevalec, in ga spodbudili, naj poišče Priče in z njimi preučuje Biblijo. Ni potrebno omeniti, da se je človek tisti dan krstil, trdno prepričan, da se je prav odločil.
Takšen navdušen odziv poživlja srce krajevnim Pričam. Vse več se jih je odločalo za polnočasno oznanjevanje, to pa je pripomoglo k še večji rasti. Tako so 1988. leta dosegli 1000 oznanjevalcev. Zdaj je na Bahamih približno 1300 oznanjevalcev Kraljestva v 19 občinah na skoraj vseh večjih otokih.
Pripravljeni na prihodnost
Pričam je bilo zaradi številčne rasti že težko najti prikladne dovolj velike stavbe za letne kongrese. Dva kongresa so morali zaradi množice navzočih organizirati na dveh otokih. Zato so napravili načrt za novo zborno dvorano in novo podružnico. Delo so začeli decembra 1989. Več sto prostovoljcev iz države in tujine je delalo na tem projektu »iz duše, kakor Gospodu« (Kološanom 3:23).
Največje in najsrečnejše zborovanje bahamskih Prič do zdaj je bilo brez dvoma ob posvetitvi nove podružnice in zborne dvorane 8. in 9. februarja 1992. Bratje z vseh otokov so sodelovali pri pripravi tega težko pričakovanega dogodka. Bilo je nenavadno hladno in v noči pred posvetitvenim programom je deževalo. Toda ničesar ni moglo udušiti veselja navdušene množice, 2714 navzočih, ob posvetitvenem nagovoru Johna E. Barra, člana upravnega organa Jehovovih prič, z naslovom Pesem teokracije se širi.
Iz srca so bili hvaležni nebeškemu očetu Bogu Jehovu za tako vesel in razburljiv dogodek. Navzoči so še bolj zatrdno sklenili, da se bodo z vsemi močmi posvetili duhovnemu poučevanju, zaradi katerega so morali povečati obstoječe zmogljivosti.
Verjetno bodo ljudje še razpravljali, ali je bilo Kolumbovo odkritje preobrat za izboljšanje položaja teh otokov ali ne. Jehovove priče na Bahamih pa so si edine v hvaležnosti Bogu, da je poskrbel za kraljestvene oznanjevalce, ki so požrtvovalno izzvali neznano in prinesli slavno dobro novico v duhovno neodkrite vode. Njihovo delo in »odkritje« je iskalcem resnice na Bahamih prineslo duhovno bogastvo brez primere.
[Zemljevid/slika na straneh 24, 25]
(Lega besedila — glej publikacijo)
Veliki Bahama
Abaco
Andros
Novi Providence
Nassau
Eleuthera
Mačji otok
Veliki Exuma
Rumov otok
San Salvador
Dolgi otok
Krivi otok
Acklins
Mayaguana
Mala Inagua
Velika Inagua
KARIBSKO MORJE
FLORIDA
KUBA
[Slike]
Oznanjevanje na tržnici
Priče bredejo do obale, da bi oznanile dobro vest
Podružnica stoji na gričku nad zborno dvorano