Pravi kristjani spoštujejo starejše ljudi!

»OSTARELI ljudje«, pravi znanstvenica Suzanna Steinmetz, »so prispeli do konca svojega gospodarnega in ustvarjalnega življenja, po tem se jih posamično ocenjuje, pripisuje status, spoštuje in plačuje.« V moderni družbi se zato starejšim slabo obeta. Nič čudnega torej, da velikokrat beremo o tem, da se starejše zanemarja ali se z njimi slabo ravna.

Kako pa o ostarelih meni Biblija? V Božji besedi odkrito piše, da starost ni lahka. Psalmist je molil: »Ne zavrzi me na stare dni, ko mi pešajo moči, me ne zapusti!« (Psalm 71:9, EI) Ko je bil starejši je čutil, da še bolj potrebuje Jehovino podporo. In v Bibliji tudi jasno piše, da se za ostarele ljudi mora skrbeti.

Res je, da je Salomon starost poimenoval »hudi dnevi«, ki človeku »niso všeč«. (Propovednik 12:1—3) Vendar Biblija k Božjim blagoslovom prišteva tudi ‘dolge dni in mnogoletno življenje’. (Pregovori 3:1, 2) Pomislimo, da je Jehova obljubil Abrahamu: »Pokopan boš v lepi starosti.« (1 Mojzesova 15:15) Prav gotovo Bog zvestega Abrahama ni tako kaznoval s »hudimi dnevi«, ki mu ne bi »bili všeč«. Ne, Abraham je v svojih starih letih bil miren in veder, na svoje življenje v službi Jehovi je gledal z zadovoljstvom. Lahko pa je tudi pričakoval »mesta na trdnih temeljih«, tj. Božje kraljestvo. (Hebrejcem 11:10) Tako je umrl »star in zadovoljen«. (1 Mojzesova 25:8, NS).

Toda zakaj je Salomon imenoval starost »hudi dnevi«, »nesrečni dnevi«? S tem je hotel povedati, da se s starostjo slabša zdravje. In človeku, ki ‘se v dneh svoje mladosti ni spominjal Stvarnika’, bo starost še posebej težka, nesrečen čas. (Propovednik 12:1) Ostarelemu človeku, ki je svoje življenje zapravil, večer njegovega življenja gotovo ne bo všeč. Brezbožno življenje mu je morda celo prineslo zdravstvene težave, ki še obtežijo starost. (Primerjaj Pregovori 5:3—11.) Če pomisli na prihodnost ne vidi drugega kot grob. Ljudje, ki so služili Bogu, so sicer tudi v ‘nesrečnih dneh’, ker so njihova telesa oslabela, toda kakor Abraham so lahko veseli ker so, in še služijo Bogu kolikor morejo. »Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na poti pravičnosti«, je rečeno v Bibliji. (Pregovori 16:31)

Starost pa prinaša tudi nekaj prednosti. »Mladost in jutro življenja je ničemurnost«, je rekel Salomon. Mladi ljudje so lahko sicer cvetočega zdravja, toda pogosto imajo premalo izkušenj in ne znajo presojati. Ko je človek starejši ima za seboj izkušnje celotne življenjske dobe. Ostareli ‘se varuje nesreče’, v katero vročekrvna mladost naravnost rine. (Propovednik 11:10; 2 Timoteju 2:22) Zato je Salomon lahko rekel: »Okras starčkov je siva glava.« (Pregovori 20:29, EI)

Biblija torej starejšim priznava čast. Kako to vpliva na obnašanje kristjanov?

Pred starejšimi ljudmi ‚vstati‘

Bog je naložil izraelskemu ljudstvu, da morajo spoštovati starejše ljudi. Mojzesov zakon je veleval: »Pred sivo glavo vstani in spoštuj osebo starega človeka.« (3 Mojzesova 19:32, EI) V poznejših letih so Judje ta zakon očitno dobesedno ubogali. Dr. Samuel Burder piše v svoji knjigi Oriental Customs (Običaji na Vzhodu); »Židovski pisci poročajo, da je pravilo velevalo, da se vstane, ko se starejši človek približa na kakšna dva metra in sede nazaj, ko ta odide mimo. To je jasno pokazalo, da se je pred njim vstalo iz spoštovanja.« Spoštovalo se je vse, ne samo ugledne. »Spoštuj tudi starega moža, ki je izgubil svojo učenost«, piše v Talmudu. Tako je neki rabin dejal, da bi se moralo spoštovati tudi nevedne in starejše ljudi. »Že samo dejstvo, da je človek star«, je zatrdil, »mora biti razlog, da se ga spoštuje.« (Judovska enciklopedija)

Kristjani danes niso več pod Mojzesovim zakonom. (Rimljanom 7:6) Toda to ne pomeni, da niso več dolžni spoštovati starejših ljudi. To se točno vidi iz navodil, ki jih je dal apostol Pavel krščanskemu nadzorniku Timoteju: »Starejšega ne prijemlji trdo, temveč opominjaj ga kakor očeta, ... žene starejše kakor matere.« (1 Timoteju 5:1, 2) Pavel je mlademu Timoteju sicer dejal, da sme ‘zapovedovati’. (1 Timoteju 1:3) Vendar pa ne bi smel nekoga, ki je bil starejši od njega — posebej nekoga, ki je služil kot nadzornik — in je kaj narobe presodil ali pojasnil, ‘ostro kritizirati’ kot podrejenega. Ne, z njim je moral ravnati kot z »očetom«. Timotej je spoštoval tudi starejše ženske v skupščini. Da, tudi on je takorekoč ‘vstal pred sivo glavo’.

Krščanstvo je torej religija, v kateri se ostarele spoštuje. In vendar v mnogih deželah, ki sicer trdijo, da so krščanske, pogosto slabo ravnajo z ostarelimi. Toda še so tukaj kristjani, ki se drže biblijskih meril. Jehovine priče so, na primer, veseli mnogih tisočev starejših ljudi v svojih vrstah; nanje ne gledajo kot na breme ali neljubo dolžnost. Čeprav morda načeto zdravje tem ostarelim ljudem preprečuje, da niso več tako dejavni kot so bili včasih, pa jih je med njimi mnogo, ki so bili dolga leta zvesti v krščanski službi, in zato so mlajšim pričam zgled, mlajši bi morali ‘posnemati njih vero’. (Primerjaj Hebrejcem 13:7.)

Starejši seveda niso niti v skupščini nedejavni. Imajo nalogo, da so odličen zgled, s tem ko so »zmernih navad, resni, preudarni, zdravi v veri, ... se spoštljivo vedejo«. /NS/ Radodarno naj drugim posredujejo modrost in izkušnje. (Titu 2:2, 3) Joel je napovedal, da bodo med oznanjevalci biblijske vesti tudi »starci«. (Joel 2:28) Nedvomno si že opazil, da mnoge starejše Jehovine priče še vedno veselo sodelujejo v službi od hiše do hiše.

Izkazati jim »se večjo čast«

Jehovine priče starejšim v marsikaterem pogledu posvečajo še dodatno pozornost. Na vsakoletnih verskih shodih pogosto hranijo sedeže za starejše osebe. Ostarelim pa se tudi posamično pomaga. Na Japonskem je na primer kristjan, Jehovina priča, odstopil svoj prostor v družinskem avtomobilu, da se je lahko na skupščinske sestanke vozila 87-letna žena. Kako je on hodil na sestanke? S kolesom. V Braziliji imajo oznanjevalca, ki ima že 92 let. Opazovalci povedo, da Jehovine priče »z njim ravnajo spoštljivo in se z njim pogovarjajo. ... On je koristen član skupščine.«

To ne pomeni, da se nam ni treba še izboljšati v našem izkazovanju spoštovanja do starejših. Pavel je pisal kristjanom v Tesaloniki: »O bratski ljubezni pa ni treba da vam pišemo ... da ljubite drug drugega ... to tudi delate do vseh bratov v Makedoniji. Pač pa vas spodbujamo, bratje, da še bolj napredujete.« (1 Tesaloničanom 4:9, 10, JP) Podoben nasvet je tudi danes včasih potreben. 85-letni kristjan je bil na primer zelo žalosten, ko ni dobil nove biblijske publikacije. Kaj se je zgodilo? Ker je skoraj gluh, ni slišal obvestila, ki je vse navzoče spomnilo naj naročijo knjigo, in nobeden v skupščini se ni spomnil, da bi jo naročil zanj. Seveda se je vse hitro uredilo. Dogodek pa vseeno pokaže, da bi morali biti posebej pozorni za potrebe starejših.

Veliko možnosti je danes za »napredovanje« Božjega ljudstva v tem pogledu. Krščanski sestanki so priložnost za »spodbujanje« starejših »k ljubezni in dobrim delom«. (Hebrejcem 10:24, 25) Čeprav se v Kraljevskih dvoranah Jehovinih prič družimo mladi in starejši, pa bi se dalo v tem pogledu več storiti. Starši, na primer, naj spodbujajo svoje otroke, da spoštljivo pristopijo k starejšim članom skupščine in se z njimi pogovarjajo.

Starejšim lahko izkažemo spoštovanje tudi povsem neprisiljeno. V skladu z načelom, ki ga je dal Jezus po Luki 14:12—14, bi lahko ostarele večkrat povabili na naša družabna srečanja. Tudi če ne morejo priti, jim bo všeč, da smo se spomnili nanje. Kristjane se dodatno spodbuja, naj »gojijo gostoljubje«. (Rimljanom 12:13) Za to niso potrebni razkošni sprejemi. Neka Jehovina priča iz Nemčije priporoča: »Povabi starejše k sebi na skodelico čaja, in naj ti pripovedujejo kaj iz svojega življenja.«

Apostol Pavel je rekel: »Tekmujte v medsebojnem spoštovanju.« (Rimljanom 12:10, JP) Med Jehovinimi pričami v prvi vrsti imenovani starešine izkazujejo spoštovanje starejšim kristjanom. Često lahko starešine dodelijo starejšim primerne naloge kot na primer poučevanje novega oznanjevalca, ali da pomagajo pri vzdrževanju prostorov za krščanske sestanke. Mlajši možje, ki služijo kot skupščinski starešine, lahko izkažejo spoštovanje starejšim nadzornikom s tem, da jih ponižno vprašajo za nasvet, in razumno sprejmejo njihovo zrelo stališče. (Pregovori 20:5) Na sestankih starešin se obnašajo po biblijskem zgledu mladega Elihuja in spoštljivo dovolijo starejšim, izkušenim možem, da prvi povedo svoje mišljenje. (Job 32:4)

Res je, da ni vedno lahko biti potrpežljiv s starejšimi, ker morda niso več tako urni ali ne dojemajo misli tako hitro kot mlajši. Dr. Robert N. Butler je dobro opisal težave, ki jih lahko prinese starost: »Nekdo izgubi telesno vitalnost, drugi dojemljivost in že to lahko takega skrajno prestraši. Zopet drugim oslabi pomembno čutilo kot sluh ali vid. Ali ne bi morali mladi, ki vse to vidijo, z njimi res sočustvovati? (1 Petrov 3:8)

Da, današnji kristjani morajo biti do starejših v svoji sredini ljubeznivi, obzirni in spoštljivi. Jehovine priče so v tem zgledni. In kaj tedaj, če starejši kristjani — ali starši kristjanov — zbolijo ali so v gmotni stiski? Kdo je dolžan skrbeti zanje? V naslednjih člankih bomo povedali kako Biblija odgovarja na ta vprašanja.

[Slike na strani 6]

V skupščinah Jehovinih prič je za starejše veliko zadovoljujočega dela