Marljivi v mrtvih delih ali v Jehovovi službi?

»OPROSTITE, imam polne roke dela.« To je eden od ugovorov, na katere naletijo Jehovove priče na javnem oznanjevanju dobre vesti o Kraljestvu (Matej 24:14). Čeprav je včasih trditev »Imam polne roke dela« le pripravno opravičilo, je veliko ljudi res zaposlenih. Dejansko jih zaposlujejo »stvari, značilne za to stvarnost«, nanje pritiska skrb za vsakdanji kruh, kako bodo plačali račune, vožnja na delo in nazaj, vzgoja otrok, vzdrževanje doma, avta in druge posesti (Matej 13:22).

Čeprav so morda ljudje res zaposleni, jih je le peščica vključena v delo, ki je zares uspešno oziroma ustvarjalno. Tako je, kot je nekoč rekel moder mož Salomon: »Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se trudi pod soncem? Da, vsi njegovi dnevi so bolečine in nevolja je njegovo opravilo; celo ponoči ne počiva njegovo srce. Tudi to je nečimrnost.« (Pridigar 2:22, 23)

Biblija takšno ničevo ravnanje imenuje tudi ,mrtva dela‘ (Hebrejcem 9:14). Ali v tvojem življenju prevladujejo takšna dela? To bi te moralo kot kristjana zelo skrbeti, saj bo Bog ,povrnil vsakemu po njegovem delu‘ (Psalm 62:13, v NW 62:12). In ker ,je čas prikrajšan‘, bi morali še posebej paziti, da ne zapravljamo časa z mrtvimi deli (1. Korinčanom 7:29, AC). Kaj pa so mrtva dela? Kako bi morali gledati nanje? In kako se lahko prepričamo, da opravljamo koristna dela?

Kaj so mrtva dela

V Listu Hebrejcem 6:1, 2 (AC) je Pavel zapisal: »Zato se, pustivši začetek besede [osnovni pouk, Jubilejni prevod] Kristusove, obrnimo k popolnosti [zrelosti, NW], da ne polagamo zopet temelja z izpreobrnjenjem [kesanjem, NW] od mrtvih del in z vero v Boga, z naukom o krstih in o pokladanju rok in o vstajenju mrtvih in o večni sodbi.« Zanimivo, da »osnovni pouk« vključuje ,kesanje od mrtvih del‘. Kristjani, bralci Pavlovega pisma, so se že pokesali za mrtva dela. Kako to?

Preden so sprejeli Kristusa, so nekateri v prvem stoletju sodelovali v »delih mesa«, ta pa so »nečistovanje, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, čaranje« in ostala slaba dela (Galačanom 5:19-21). Takšne reči človeka neovirano privedejo do duhovne smrti. Na srečo pa so se ti kristjani odvrnili od pogubne poti, se pokesali in ,umili‘. Potem so bili pred Jehovom čisti. (1. Korinčanom 6:9-11)

Seveda ni bilo potrebno čisto vsem kristjanom obžalovati hudobnih in nemoralnih del. Pavlovo pismo je bilo namenjeno predvsem judovskim vernikom; mnogi od njih so se prav gotovo zvesto držali mojzesovske postave, preden so sprejeli Kristusa. Od katerih mrtvih del so se potemtakem morali pokesati? Prav gotovo ni bilo nič narobe, če so se držali postavinih obredov in prehrambenih predpisov. Ali ni bila postava »sveta, pravična in dobra« (Rimljanom 7:12)? Da, vendar je apostol Pavel v Pismu Rimljanom 10:2, 3 glede Judov rekel: »Saj jim priznam, da so goreči za božjo stvar, le da to ni po pravem spoznanju. Ker namreč niso poznali božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili božji pravičnosti.«

Da, Judje so narobe sklepali, da si bodo zaslužili rešitev, če se bodo dosledno držali postave. Pavel pa je pojasnil, »da človeka ne opravičujejo dela postave, ampak edinole vera v Jezusa Kristusa« (Galačanom 2:16). Ko je bila položena Kristusova odkupnina, so postala dela postave, pa naj so bila še tako hvalevredna in plemenita, mrtva dela in niso štela za rešitev. Dobrosrčni Judje, ki so želeli priti v Božjo milost, so se pokesali od takšnih mrtvih del in to simbolizirali s krstom (Apostolska dela 2:38).

Kaj se lahko naučimo iz tega? Da mrtva dela vključujejo več kot samo hudobno in nemoralno početje; obsegajo vsa dela, ki so duhovno mrtva, ničeva ali neplodna. Toda, ali niso vsi kristjani prenehali s takšnimi mrtvimi deli že pred krstom? So, toda nekateri kristjani v prvem stoletju so kasneje zapadli v nemoralo (1. Korinčanom 5:1). Med judovskimi kristjani je bilo čutiti, da se nagibajo k mrtvim delom mojzesovske postave. Pavel je moral takšne opomniti, naj se ne vračajo k mrtvim delom (Galačanom 4:21; 5:1).

Varujmo se mrtvih del

Današnje Jehovovo ljudstvo mora toraj paziti, da ne zdrsne v zanko mrtvih del. Dejansko se z vseh strani pritiska na nas, da bi se moralno onečastili, da bi bili nepošteni in da bi se spolno pregrešili. Žalostno je, da vsako leto na tisoče kristjanov podleže takšnim pritiskom, in če se ne pokesajo, se jih izključi iz krščanske skupščine. Bolj kot kdajkoli prej bi morali kristjani prisluhniti Pavlovemu nasvetu iz Pisma Efežanom 4:22-24 (Jere, Pečjak, Snoj): »Da vam je treba odložiti, kar zadeva prejšnje življenje, starega človeka [staro osebnost, NW], ki se kvari po varljivih strasteh, da se pa prenavljate po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka [novo osebnost, NW], ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti.«

Seveda so si Efežani, katerim je Pavel pisal, v veliki meri že nadeli novo osebnost. Vendar jim je Pavel skušal pomagati spoznati, da to ni enkratno dejanje, temveč neprekinjen proces! Če se kristjani niso nenehno naprezali, so se hitro vrnili k mrtvim delom, kajti nanje so pritiskale in kvarno vplivale varljive strasti. Isto velja za nas. Stalno se moramo boriti, da oblikujemo novo osebnost in ne dovolimo, da bi na nas slabo vplivale lastnosti, ki smo jih imeli v prejšnjem načinu življenja. Izogibati se moramo, da, sovražiti moramo, vsakršna hudobna dela mesa. »Kateri ljubite Gospoda, sovražite hudo!« svari psalmist (Psalm 97:10, AC).

Hvalevredno je, da velika večina Jehovovega ljudstva posluša ta nasvet in ohranja moralno čistost. Nekatere pa so odvrnila dela, ki sama po sebi še niso napačna, vendar so ničeva in neplodna. Nekateri so povsem prevzeti s tem, kako čim več zaslužiti ali kako priti do gmotnih dobrin. Toda Biblija svari: »Tisti pa, ki hočejo obogateti, padejo v zanko skušnjave, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v uničujočo pogubo.« (1. Timoteju 6:9) Drugi so se ujeli v zanko posvetne izobrazbe. Jasno je, da se moramo do neke mere izobraziti, da bi se zaposlili. Vendar takšno šolanje jemlje veliko časa, tako da si lahko kdo s tem duhovno škodi.

Da, mnoga dela sama po sebi niso moralno napačna. Pa so vendar mrtva, če prav nič ne pridajo k našemu zdajšnjemu življenju, z njimi pa ne pridemo v milost niti pri Bogu Jehovu. Takšna dela nam jemljejo čas in moči, rodijo pa ničesar, kar bi koristilo naši duhovnosti, ne dajo nam nobene trajne osvežitve. (Primerjaj Pridigar 2:11.)

Prav gotovo se močno trudiš, da bi bil marljiv v duhovnih dejavnostih, ki so vredne truda. Pri tem ti bo pomagalo, če se boš redno preiskoval. Od časa do časa se vprašaj: »Ali moje oznanjevanje in obiskovanje shodov trpita, ker sem si nakopal nepotrebno posvetno delo? Ali si vzamem čas za sprostitev, le malo pa za osebno in družinsko preučevanje? Ali veliko časa in moči trošim za gmotne dobrine, medtem ko zanemarjam potrebne v skupščini, na primer bolne in ostarele?« Odgovori na ta vprašanja ti bodo morda odkrili, da moraš dati večjo prednost duhovnim delom.

Bodimo marljivi v Jehovovi službi

Kot piše v Prvem pismu Korinčanom 15:58 (NW), je »obilo postoriti v Gospodovem delu«. Predvsem v oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev. V Drugem pismu Timoteju 4:5 Pavel spodbuja: »Naj vam bo pridiganje o dobri novici življenjsko delo, temeljita služba.« (Jerusalem Bible) Tudi starešine in pomočniki morajo marsikaj postoriti, ko skrbijo za potrebe črede (1. Timoteju 3:1, 5, 13; 1. Petrovo 5:2). Družinski poglavarji, mnogi od njih so samohranilci, nosijo tudi težko odgovornost, skrbijo za družino in otrokom pomagajo poglabljati odnos z Bogom. Včasih je to utrudljivo in zelo naporno. Pa vendar so takšna dela daleč od tega, da bi bila mrtva, zato prinašajo pravo zadovoljstvo!

Težava je v naslednjem: Kako najti čas, da naredimo vse te prepotrebne stvari, ki so vredne truda? Bistvena sta obvladanje in dobro načrtovanje. V Prvem pismu Korinčanom 9:26, 27 je Pavel zapisal: »Zato jaz ne tečem kar na slepo, ne bojujem se, kakor bi mahal po zraku. Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom. V sužnosti ga držim, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim.« Edini način, da si vzamemo k srcu misel tega navedka, je, da se redno preiskujemo, kaj dnevno počnemo in kako živimo. Morda boš ugotovil, da lahko odstraniš kar nekaj nepotrebnih stvari, ki ti jemljejo čas in moči.

Na primer, ali veliko moči in časa porabiš za gledanje televizije, sprostitev, branje in konjičke? Članek v The New York Timesu trdi, da si povprečen odrasel Američan za gledanje televizijskega programa privošči »več kot 30 ur na teden«. Prav gotovo bi lahko ta čas počel kaj bolj pametnega! Žena potujočega nadzornika pripoveduje: »Odpovedala sem se skoraj vsemu, s čimer sem zapravljala čas, tudi gledanju televizije.« Rezultat? V celoti je prebrala dva zvezka biblijske enciklopedije Insight on the Scriptures!

Morda moraš tudi ti razmisliti, kako bi lahko življenje še poenostavil. Salomon je rekel: »Sladko je spanje delavca, ako jé malo ali veliko; bogatinu pa prenasičenost [obilost imetja, NW] ne da mirno spati.« (Pridigar 5:11, v NW 5:12) Ali veliko svojega časa in moči porabiš za nepotrebno gmotno imetje? Pravzaprav je res: več ko imamo, za več stvari moramo skrbeti, jih zavarovati, popravljati in varovati. Morda bi ti koristilo, če bi se nekaterih stvari preprosto znebil?

Če si narediš pameten časovni načrt, boš lahko bolje izkoristil čas. V takšen urnik vključi tudi čas za počitek, oziroma sprostitev. Vendar je potrebno duhovnim stvarem dati prednost. Rezervirati si moramo čas za redno obiskovanje vseh skupščinskih shodov. Vnaprej si lahko tudi določiš, katere dneve in večere boš namenil evangeliziranju. S skrbnim načrtovanjem boš morda lahko še več oznanjal, morda boš lahko občasno služil kot pomožni pionir. Zagotovi si čas za osebno in družinsko preučevanje, ki vključuje temeljito pripravo za shode. Če boš dobro pripravljen, si ne boš le več zapomnil, marveč boš s svojimi komentarji ostale lažje ,spodbujal k ljubezni in dobrim delom‘ (Hebrejcem 10:24).

Morda boš moral na račun preučevanja kaj žrtvovati. Betelske družine po vsem svetu vstajajo zgodaj zjutraj, da se lahko pogovorijo o dnevnem stavku. Ali bi si lahko tudi ti odtrgal nekaj časa, da bi vsako jutro kaj malega preučil? Psalmist je rekel: »Ob zori prihajam in prosim pomoči; upam v tvoje besede.« (Psalm 119:147) Seveda, če bomo zgodaj vstajali, bomo morali iti ob primerni uri spat, tako da bomo zjutraj spočiti in naspani.

Kako nam koristi, če smo marljivi v Jehovovi službi

Da bi bil ,marljiv v Gospodovem delu‘, moraš dobro načrtovati, biti discipliniran in požrtvovalen. Vendar boš zato požel številne prednosti. Zato bodi marljiv, pa ne v mrtvih, ničevih delih, ki prinesejo s seboj samo občutek praznine in bridkost, ampak v Jehovovi službi. S takšnimi deli odkrivaš svojo vero, dobiš Božje priznanje in končno, nagrado večnega življenja!

[Slika na strani 28]

Realen časovni načrt kristjanu pomaga, da pametneje porabi svoj čas