Ali ceniš, kar je storil Bog?

”Če kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame nase križ svoj vsak dan in gre za menoj.“ — LUKA 9:23

1. Naštej nekaj čudovitih stvari, ki nam jih je podaril Bog?

SVOJE življenje dolgujemo Bogu. Če ne bi ustvaril ljudi, tudi mi ne bi bili nikoli rojeni. Toda Bog nam ni dal le življenja. Ustvaril nas je tako, da lahko uživamo, na primer: v okusu jedi, v sončni toploti in svetlobi, ob zvokih glasbe, v svežini pomladnega dne in v nežnosti ljubezni. In še več: Bog nas je obdaril z razumom in z željo, da ga spoznamo. Navdihnil je Biblijo, ki nam daje razumne smernice in nam kaže, kako smo lahko bolj srečni, in nam posreduje upanje na večno življenje v njegovem pravičnem novem svetu. Bog nam omogoča, da imamo koristi od njegovega svetega duha, priskrbel nam je oporo v obliki krajevne skupščine in ljubečih starejših moških in žensk, ki nam lahko pomagajo, da ostanemo močni v njegovi službi. (1. Mojzesova 1:1, 26-28; 2. Timoteju 3:15-17; Hebrejcem 10:24, 25; Jakob 5:14, 15)

2. (a) Kaj je najpomembnejše od vsega, kar je Bog storil za nas? (b) Ali bi si rešitev mogli prislužiti z dejanji?

² Poleg tega pa je Bog poslal svojega prvorojenega Sina, da bi nam nadrobno pojasnil, kaj on, Oče, pričakuje od nas, in da poskrbi za ”odrešenje po krvi njegovi“ za vsakogar, ki ga sprejme. (Efežanom 1:7; Rimljanom 5:18) Ta sin, Jezus Kristus, je rekel: ”Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč, da ima večno življenje.“ (Janez 3:16) Na podlagi te odkupnine je omogočena rešitev tako zelo dragocena, da ni nobene možnosti, da bi si jo prislužili z dobrimi deli, tudi ne z deli, ki jih je predpisovala Mojzesova postava. Zato je Pavel pisal: ”Vemo, da se ne opravičuje človek iz del postave, nego samo po veri v Jezusa Kristusa. (Galačanom 2:16; Rimljanom 3:20-24)

Vera in dela

3. Kaj je rekel Jakob o veri in delih?

³ Rešitev prihaja po veri, toda vera in cenjenje vsega, kar je Bog storil, bi nas morala spodbuditi k dejanjem. Da, spodbuditi bi nas morala k dejanjem, ki so dokaz vere. Jezusov polbrat Jakob je napisal: ”Vera, ako nima del, je mrtva sama ob sebi.“ In dodal: ”Pokaži mi vero svojo brez del, in jaz ti pokažem vero iz svojih del.“ Jakob je opozoril, da celo demoni ”verujejo in groza jih je“, toda demoni očitno nimajo dobrih del. Abraham pa je imel tako vero kot tudi dela. ”Vidiš torej, da je vera sodelovala z deli njegovimi, in iz del je bila vera popolna.“ Nato Jakob še ponovi, da je ”vera brez del mrtva“. (Jakob 2:17-26)

4. Kaj morajo po Jezusovih besedah delati njegovi sledilci?

⁴ Tudi Jezus je pokazal, kako važna so dobra dela, ko je rekel: ”Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slavé Očeta vašega, ki je v nebesih.“ ”Če kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame nase križ svoj vsak dan in gre za menoj.“a Če ”zatajimo“ samega sebe, se odrečemo mnogim osebnim svoboščinam. S tem priznamo, da se imamo za vse zahvaliti Bogu. Zato se mu predamo kot sužnji in si prizadevamo spoznati njegovo voljo ter jo izpolnjevati, kot je to delal Jezus. (Matej 5:16; Luka 9:23; Janez 6:38)

Vpliv na življenje

5. (a) Kaj naj bi po Petrovih besedah vplivalo na naše življenje? (b) Katera dobra dela je priporočil?

⁵ Peter je opozoril na to dejstvo, da je Kristusova ’dragocena kri‘, ki jo je daroval za nas, tako zelo dragocena, da bi morali to cenjenje odražati v našem celotnem načinu življenja. Apostol je naštel mnogo tega, k čemur naj bi nas spodbujalo naše cenjenje. Pisal je: ”Znebite se torej vsakršne hudobije.“ ”Hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje.“ ”[Oznanjajte] kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo.“ ’Izogibajte se hudega in delajte dobro.‘ ”Pripravljeni bodite vsekdar na odgovor vsakemu, ki vas vpraša za vzroke upanja, ki je v vas.“ ”Ne živite več človeškim slam, ampak volji Božji.“ (1. Petrovo 1:19; 2:1, JP; 2:2, 9; 3:11, 15; 4:2)

6. (a) Kako so kristjani prvega stoletja dokazali svojo vero? (b) Kakšen zgled so nam dali s tem?

⁶ Kristjani iz prvega stoletja so živeli v skladu s svojo vero. Vera je spremenila njihovo stališče in njihovo osebnost. Navedla jih je k uskladitvi njihovih življenj z Božjo voljo. Raje so bili preganjani, kamenjani, pretepani, vrženi v ječo in celo umorjeni, kot da bi ravnali v nasprotju s svojo vero. (Apostolska dela 7:58-60; 8:1; 14:19; 16:22; 1. Korinčanom 6:9-11; Efežanom 4:22-24; Kološanom 4:3; Filemonu 9, 10) Znani rimski zgodovinar Tacit, ki se je rodil leta 56 našega štetja, je zapisal, da so kristjane celo ”obsojali na smrt v ognju in jih prižigali, da so služili za bakle, ko se je zvečerilo“. Toda bili so neomajni. (Anali, 15. knjiga, 44. odstavek)

7. V kakšnem položaju so morda nekateri

⁷ V nekaterih skupščinah lahko najdemo osebe, ki že veliko let obiskujejo sestanke. Ljubijo Jehovino organizacijo in imajo njegove Priče za najprijetnejše ljudi, kar so jih kdaj srečali. Razen tega se pozitivno izražajo o resnici in jo zagovarjajo pred drugimi. Toda nekaj jih ovira in zadržuje. Nikoli niso naredili prednostnega koraka, koraka, ki ga je storilo tri tisoč ljudi ob binkoštih, koraka, ki ga je želel storiti verni Etiopec, koraka, h kateremu je Ananija spodbudil Savla, zatem ko je nekdanji preganjalec spoznal, da je Jezus zares Mesija. (Apostolska dela 2:41; 8:36; 22:16) Česa danes primanjkuje tem osebam? Zakaj ne storijo koraka, ki ga Biblija imenuje ”na Boga usmerjena prošnja za dobro vest“? (1. Petrovo 3:21, NS) Če se nahajaš v tem položaju — poznaš resnico, toda odlašaš z ustreznim ravnanjem — tedaj naj bo ta članek z ljubeznijo napisan tudi zate.

Premagati ovire do krsta

8. Kaj bi bilo pametno storiti, če nam preučevanje dela težave?

⁸ Kaj bi te lahko oviralo? Predhodni članek je pokazal, da je za nekatere problem osebno preučevanje. Bog nas je obdaril s čudovitim razumom in pričakuje, da ga bomo uporabili v njegovi službi. Nekateri, ki niso znali niti brati, so se potrudili in se to naučili, da bi lahko več izvedeli o Bogu in njegovih namenih. Kako pa je s teboj? Ali, v kolikor znaš brati, preučuješ, kot so to delali Berejci, ki ”so vsak dan preiskovali pisma“, da bi videli, ali je res tako? Ali si raziskal ’širino in dolžino in višino in globino‘ resnice? Ali si dovolj globoko kopal po Božji besedi? Ali si ugotovil, kako zanimiva je? Ali si razvil težnjo po spoznanju Božje volje? Ali si zares lačen resnice? (Apostolska dela 17:10, 11; Efežanom 3:18)

9. Kaj bi morali storiti, če imamo problem z nekom v skupščini?

⁹ Nekateri dovolijo, da jih v napredku ovira nek resnični ali pa navidezni problem z nekom v skupščini. Ali te je nekdo globoko prizadel? Tedaj upoštevaj smernico, ki jo je dal Jezus: ”Pojdi in mu njegov pregrešek pokaži med seboj in njim samim.“ (Matej 18:15) Morda boš presenečen ugotovil, da prizadeti sploh ne ve, da te je užalil. Toda, tudi če se tega zavedaš, imaš po Jezusovih besedah še vedno možnost, ’da pridobiš svojega brata‘. Pomagaj mu, da ne bo spotaknil še koga. Razmisli, komu pravzaprav služiš. Ali služiš tej osebi ali Bogu? Ali Boga res tako malo ljubiš, da lahko na tvojo ljubezen do njega vpliva že napaka nekega nepopolnega človeka?

10., 11. Kaj moraš storiti, če te ovira kak skrivni greh?

¹⁰ Nekoga pred krstom morda zadržuje kak skrit greh. Pri tem lahko gre za nekaj iz preteklosti ali pa za neko trajajoče napačno ravnanje. Če je to tvoja težava, ali ne bi bil že čas, da to popraviš? (1. Korinčanom 7:29-31) Mnogi med Božjim ljudstvom so morali spremeniti svoje življenje. V Bibliji piše: ”Izpokorite se torej in izpreobrnite, da se izbrišejo grehi vaši, da tako pridejo časi poživljenja od obličja Gospodovega [Jehovinega, NS].“ (Apostolska dela 3:19)

¹¹ Ne glede na to, kaj si delal v preteklosti, lahko to obžaluješ, se spremeniš in prosiš Boga za odpuščanje. ”Morite torej ude svoje, ki so na zemlji: nesramnost, nečistost, strast, hudo poželenje, . . . ker ste slekli starega človeka z dejanji njegovimi in oblekli novega, ki se obnavlja v spoznanje po podobi njega, ki ga je ustvaril.“ Tudi ti lahko svoje življenje uskladiš z Božjimi potmi, se veseliš čiste vesti in upaš na večno življenje v njegovem pravičnem novem svetu. Ali ni to vredno vsakršnega napora? (Kološanom 3:5-10; Izaija 1:16, 18; 1. Korinčanom 6:9-11; Hebrejcem 9:14)

12. Kaj moraš ukreniti, če si ne moreš pridobiti čisto vest, ker morda kadiš tobak, prekomerno piješ alkoholne pijače ali pa si zasvojen z mamili?

¹² Ali te pri pridobivanju čiste vesti ovira kajenje, prekomerno pitje alkoholnih pijač ali zasvojenost z mamili? Ali s takšnimi življenje ogrožajočimi razvadami ne razodevamo prezir do Božjega čudovitega daru življenja? Če te ovirajo takšne razvade, je gotovo napočil čas, da se spremeniš. Ali so te razvade res vredne, da zaradi njih postaviš na kocko svoje življenje? Pavel je rekel: ”Očistimo se vsakega madeža mesa in duha ter dopolnjujmo svetost v strahu Božjem!“ Ali dovolj ceniš Božje čiste in pravične poti, da bi to storil?b (2. Korinčanom 7:1)

Gmotne stvari

13., 14. (a) Kaj pravi Biblija o gmotnih ciljih? (b) Zakaj je pomembno dati nebeške stvari na prvo mesto?

¹³ Današnji svet postavlja uspeh in ”vpadljivo razkazovanje premoženja“ na prvo mesto. Jezus pa je ”skrbi tega sestava stvari in zapeljivo moč bogastva“ primerjal s ’trnjem‘, ki zaduši Božjo besedo. Razen tega je postavil naslednje vprašanje: ”Kaj namreč pomore človeku, če ves svet pridobi, svoji duši pa škoduje?“ (1. Janezovo 2:16, NS; Marko 4:2-8, 18, 19; Matej 16:26)

¹⁴ Jezus je opozoril na dejstvo, da je Bog poskrbel, da lahko ptice najdejo hrano in lilije čudovito cveto. Nato je rekel: ”Koliko ste vi boljši od ptic! . . . koliko bolj vas [bo Bog oblačil]!“ Glede gmotnih stvari nam je dal naslednji moder nasvet: ”Ne vznemirjajte se s takimi skrbmi. . . . Marveč iščite kraljestva Božjega, in vse to vam bo pridano.“ Jezus je pokazal, da bi morali na prvo mesto postaviti nebeške stvari, ’kajti, kjer je naš zaklad, tam bo tudi naše srce‘. (Luka 12:22-31; Matej 6:20, 21)

Božja služba z Božjo pomočjo

15. K čemu nas spodbuja izvrsten zgled kristjanov prvega stoletja?

¹⁵ Ali ti oznanjevanje dela težave? Ali te zadržuje strah? Če da, tedaj ne pozabi, da so kristjani v prvem stoletju imeli enake občutke, kot jih imamo danes mi. Bog ni izbral mnogo modrih in mogočnih, temveč je izbral ”kar je slabotnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti, kar je mogočnega“. (1. Korinčanom 1:26-29) Vplivni verski voditelji so nasprotovali ’preprostim‘ ljudem in jim zapovedali, naj prenehajo z oznanjevanjem. Kaj so storili kristjani? Molili so. Boga so prosili za pogum in dal jim ga je. Rezultat tega je bil, da je njihova vest napolnila ves Jeruzalem in kasneje pretresla ves svet. (Apostolska dela 4:1-4, 13, 17, 23, 24, 29-31; 5:28, 29; Kološanom 1:23)

16. Kaj se lahko naučimo iz velikega ’oblaka prič‘, o katerem piše v 11. poglavju Pisma Hebrejcem?

¹⁶ Zato nas pri služenju Bogu nikoli ne bi smel ovirati strah pred ljudmi. V Pismu Hebrejcem se v 11. poglavju govori o velikem ’oblaku prič‘, ki se niso bali ljudi, temveč Boga. Zato imejmo enako vero. Apostol je pisal: ”Ker imamo tak oblak prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju.“ (Hebrejcem 12:1)

17. Kakšno Božjo spodbudo nam posreduje Izaija?

¹⁷ Bog lahko da svojim služabnikom neizmerno moč. Stvarnik vesolja je takole rekel Izaiju: ”Oni pa, ki čakajo Gospoda (Jehovo, NS), dobivajo nove moči, dvigajo se na perutih kakor orli, teko, a se ne utrudijo, hodijo, pa ne opešajo.“ (Izaija 40:31)

18. Kako lahko premagaš plahost in sodeluješ pri oznanjevanju kraljestva?

¹⁸ Hrabre in srečne Jehovine priče, ki jih videvaš v krajevni skupščini, so le majhen del več kot triinpolmilijonske svetovne množice marljivih Prič. Veseli so, da smejo sodelovati pri delu, ki ga je napovedal sam Jezus: ”In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.“ Če se ti torej oznanjevanje kraljestva zdi težko, čeprav izpolnjuješ vse za to potrebne pogoje, zakaj ne zaprosiš neko Pričo, ki ima v službi že veliko iskušenj, da gre s teboj na oznanjevanje? Bog dejansko podeljuje ”preobilost moči“, in morda boš presenečen, ko boš ugotovil, kako je radostna Božja služba. (Matej 24:14; 2. Korinčanom 4:7; glej tudi Psalm 56:11; Matej 5:11, 12; Filipljanom 4:13.)

19. Kakšno delo poučevanja je svojim sledilcem zapovedal Jezus?

¹⁹ Jezus pričakuje od tistih, ki cenijo vest o kraljestvu, da temu ustrezno tudi ravnajo. Rekel je: ”Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.“ (Matej 28:19, 20)

20. Katero vprašanje bo, v kolikor duhovno napreduješ, morda kmalu primerno?

²⁰ Ali te tvoje cenjenje Božjih blagoslovov, Jezusove ’dragocene krvi‘ in čudovitega upanja na večno življenje spodbuja k dejanjem? (1. Petrovo 1:19) Ali si svoje življenje uskladil z Božjimi pravičnimi zahtevami? Ali redno sodeluješ pri pridobivanju učencev? Ali si zatajil samega sebe in predal svoje življenje Bogu? Če lahko povsem pritrdilno odgovoriš na vsa ta vprašanja, je morda napočil čas, da kakšnega starešino v skupščini, ki jo obiskuješ, vprašaš tako kot je vprašal verni Etiopec Filipa: ”Kaj brani, da bi bil krščen?“ (Apostolska dela 8:36)

[Podčrtne opombe]

Se še spomniš?

◻ Katere posebne razloge imamo za hvaležnost Bogu?

◻ K čemu naj bi nas navedla vera in cenjenje?

◻ Kakšni problemi bi nas lahko ovirali pri Božji službi, in kaj lahko ukrenemo proti temu?

◻ Kaj bi se morali vprašati mnogi ljudje, ki še niso krščeni?

[Okvir na strani 16]

’Kakšne vrste ”zemlja“ sem jaz?‘

Jezus je nekoč povedal priliko o sejalcu. Nekatera semena so padla zraven poti in pojedle so jih ptice. Nekatera so padla na skalnata tla, kjer ni bilo dovolj zemlje. Vzklila so, ko pa je posijalo sonce, so hitro ovenela. Druga so zopet padla med trnje in se zadušila. Jezus je pojasnil, da to ponazarja tri vrste ljudi. K prvi spadajo tisti, ki ’slišijo besedo o kraljestvu, pa je ne razumejo‘, k drugi tisti, ki besedo sprejmejo, pa tudi odvrnejo zaradi vročine ’stisk ali preganjanja‘, v tretji skupini pa so tisti, pri katerih ”skrb tega sveta in slepilo bogastva uduši besedo“.

Jezus pa je govoril tudi o semenu, ki je padlo na dobro zemljo. Rekel je: ”Ta je, ki besedo sliši in umeje; ta torej rodi sad.“ (Matej 13:3-8, 18-23)

Vprašati bi se morali: Kakšna ”zemlja“ sem jaz?

[Okvir na strani 17]

Umrli so za svojo vero

Ali poznaš koga, ki bi raje umrl, kot pa ravnal drugače kot mu zapoveduje vera? To je doletelo na tisoče Jehovinih prič. Dr. Christine E. King piše v svoji knjigi The Nazi State and the New Religions: Five Case Studies in Non-Conformity: ”Zaprli so vsako drugo nemško Pričo in vsak četrti je izgubil življenje.“

Ko so leta 1945 strahote koncentrcijskih taborišč končno prenehale, je ”število Prič naraslo. Niso delale nikakršnih kompromisov.“ J. S. Conway v svoji knjigi The Nazi Persecution of the Churches takole poroča o Pričah: ”Pri prenašanju gestapovskega nasilja ni nobena druga sekta kazala takšne odločnosti.“

Jehovine priče niso bile preganjane zaradi političnih ali rasnih vzrokov, temveč so trpele zgolj zaradi svoje ljubezni do Boga in zaradi odklanjanja dejanj, ki so bila v nasprotju z njihovo vestjo, šolano po Bibliji.