Kraji iz Obljubljene dežele
Gerasa — stičišče Judov in Grkov
APOSTOL Pavel je zapisal, da med Abrahamovim pravim semenom »ni več Juda ne Grka« (Galačanom 3:26-29). Da, narodnost ali kultura prav nič ne štejeta pri tem, ali nas bo Bog priznal.
Te besede so bile, kot je videti, primerne za kristjane, rastresene po rimskih provincah, na primer po Galaciji, kjer so bili medseboj pomešani Judje, Grki, Rimljani in domačini. Kaj pa nekateri izraelski predeli, na primer Gilead?
Ta pokrajina leži vzhodno od Jordana, med Slanim (Mrtvim) in Galilejskim morjem. Približno na sredini te rodovitne planote se Jabok zliva v Jordan. Zgornji posnetek odkriva del impresivnih ruševin Gerase, ki se zdaj imenuje Jeraš in leži blizu zgornjega toka Jaboka.
Starodavna trgovska pot s severa proti jugu, ki so jo imenovali »kraljeva pot«, je prečkala Gilead. Najbrž je Jakob skupaj z družino, potem ko je zapustil Haran, potoval po tej poti proti Jaboku. Blizu kraja, kjer so kasneje zgradili Geraso, se je Jakob spoprijel z angelom in se srečal z Ezavom (1. Mojzesova 31:17-25, 45-47; 32:23-31, v NW 32:22-30; 33:1-17). Kasneje so z juga Izraelci krenili po kraljevi poti proti Obljubljeni deželi. Dve plemeni in pol sta se naselili severno in južno od Jaboka, vzdolž te trgovske poti (4. Mojzesova 20:17; 5. Mojzesova 2:26, 27).
Ali so se semkaj naselili tudi Grki? Kako pa? Da, naselili so se takrat, ko je področje osvojil Aleksander Veliki. Izročilo pravi, da je on ustanovil Geraso. To naj bi bilo mesto za njegove ostarele dolgoletne bojevnike. Postopoma je grški vpliv prodrl v vse pore življenja. Deset kolonijskih mest vzhodno od Jordana in Galilejskega morja je sestavljalo zvezo, znano kot Deseteromestje. Morda se spomniš tega imena iz Biblije, ki pripoveduje, da so »za [Jezusom] . . . šle velike množice iz Galileje, Deseteromestja, Jeruzalema, Judeje in krajev onkraj Jordana«. Gerasa je bila eno od mest Deseteromestja. (Matej 4:25)
,Del Aleksandrovega načrta je bil, da naseli Grke v vse dele imperija. Še posebej v spodnjo Sirijo [v njej je bilo tudi Deseteromestje], eno od strateških središč, se je naselilo veliko helenističnega prebivalstva. Vse do danes v nobenem delu vzhodnega sveta ne moremo videti takšnih pozornost zbujajočih grških ruševin kot na podeželju vzhodno od Jordana. Odkrita grška mesta okvirno kažejo celoten ustroj grških ustanov in običajev, čudovite templje, posvečene grškim bogovom in boginjam, telovadnice, javna kopališča, letna slavja ob igrah in ne redko filozofske šole in akademije.‘ (Norman Bentwich, Hellenism)
Če boš obiskal geraške ruševine, boš našel obilo dokazov za to. Blizu južnega vhoda boš odkril krožni forum, javni trg, ki ga lahko vidiš tudi na posnetku. Verjetno boš presenečen nad kopališči, templji, gledališči in javnimi zgradbami; mnoge od njih povezujejo tlakovane ulice, obdane s stebri. Zunaj mesta lahko vidiš obcestne kamne, ki označujejo razdaljo na antični cesti, ki povezuje Geraso z ostalimi mesti Deseteromestja ter sredozemskimi pristanišči.
Celo po rimski prevladi nad Geraso leta 63 n.š. je v mestu ostal duh helenizma. Lahko si zamislimo, kako je ta duh vplival na Jude, ki so živeli v Gerasi in njeni okolici. Knjiga Hellenism odkriva: »Postopoma, vendar zagotovo, so pričeli Judje privzemati verske zamisli ljudi okrog sebe in na Sveto pismo so pričeli gledati pod vplivom teh idej.«
Čeprav Jezus morda ni oznanjeval v tem mestu, pa se je mudil na območju Gerase, ko je šel proti Galilejskemu morju. V teh krajih je iz nekega moža izgnal demone, katerim je dovolil oditi v svinje (Marko 5:1-17). Verjetno so njegovi prvi učenci oznanjevali Judom, ki so živeli v mestih Deseteromestja in po letu 36 n.š. so lahko oznanjali dobro vest tudi Grkom, ki so živeli v Gerasi. Če je človek, ki je pred tem bil bodisi zagrizen pripadnik judovstva bodisi heleniziran Jud ali pa Grk, sprejel krščanstvo, ga je lahko pravi Bog vključil med duhovno Abrahamovo seme.
[Zemljevid na strani 24]
(For fully formatted text, see publication)
Dium
Gerasa (Jeraš)
Filadelfija (Raba)
Kraljeva cesta
Slano morje
Jeruzalem
Jordan
Jabok
Pella
Skitopolis (Bet Šean)
Gadara
Galilejsko morje
[Vir slike]
Na podlagi zemljevida, ki sta ga natisnila Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. in Survey of Israel.
[Slika na strani 24]
Zgornji posnetek najdeš povečan na Koledarju Jehovovih prič za leto 1992.
[Vir slike]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.
[Navedba vira slike na strani 25]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.