Komuniciranje v družini in skupščini
”Vaša beseda bodi vedno prijazna, s soljo zabeljena.“ — KOLOŠANOM 4:6, JPS
1. Kaj je rekel Adam, ko mu je Jehova predstavil Evo?
”NOBEN človek ni otok . . . Vsakdo je delček celine.“ Tako je pred stoletji rekel nek učen človek in tako le potrdil, kar je Stvarnik rekel o Adamu: ”Ni dobro človeku samemu biti.“ Adam je imel dar govora in jezik, saj je poimenoval vse živali. Toda ni imel nobenega človeškega stvarjenja, s katerim bi se lahko pogovarjal. Zato ne preseneča, da je, ko mu je Bog predstavil ljubko Evo kot njegovo ženo, vzkliknil: ”To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa!“ Torej, ko je nastala prva človeška družina, se je Adam pričel pogovarjati s sočlovekom. (1. Mojzesova 2:18, 23)
2. Kakšno škodo lahko povzroči pretirano gledanje televizije?
2 Družina je popoln kraj za komuniciranje. Pravzaprav je od tega odvisna uspešnost družine. Seveda pa komuniciranje terja čas in napor. Eden največjih tatov časa je danes televizija. Lahko nam škodi na vsaj dva načina. Prvič, je lahko tako vabljiva, da so družinski člani z njo zasvojeni in za komuniciranje zmanjka časa. In drugič, če se pojavijo nesoglasja ali užaljenost, kaj radi zbežimo pred televizijo. Namesto da bi težave poskusili rešiti, nekateri zakonci utihnejo in gledajo televizijo. Tako je lahko televizija kriva za nepogovarjanje, pravijo celo, da je glavni povzročitelj razpada zakonov. Tisti, ki gledanje televizije težko omejijo na razumen okvir, naj dobro premislijo, če ne bi bilo bolj pametno, da jo odstranijo. (Matej 5:29; 18:9)
3. Kako je nekaterim koristilo to, da so omejili gledanje televizije?
3 Pravzaprav dobivamo navdušene izjave, ki govore o tem, kako koristno se je izkazalo, ko so televizijo omejili ali jo celo odstranili. Neka družina je napisala: ”Več se pogovarjamo . . . več raziskujemo Biblijo . . . Skupaj se igramo . . . Izboljšali smo se v vseh vejah oznanjevanja.“ Druga družina, ki se je znebila televizije, piše takole: ”Ne samo, da prihranimo denar (ki smo ga prej plačevali za kabelsko televizijo), tudi zbližali smo se in odkrili smo mnoge koristne stvari, s katerimi se lahko ukvarjamo. Nikoli se ne dolgočasimo.“
Gledati, govoriti in poslušati
4. Kako lahko poročeni par izrazi medsebojno cenjenje?
4 V družini se da komunicirati na veliko načinov. Tudi brez besed. Osebi se lahko sporazumeta že s pogledi. Biti skupaj lahko posreduje občutek skrbi. Zakonci bi se morali izogibati dolgih obdobij, ko niso skupaj, če vzroki res niso neobhodni. Poročeni par se lahko medsebojno osrečuje z zaupno skupnostjo v zakonski vezi. S prisrčnim in hkrati spoštljivim obnašanjem, ko sta z drugimi ali sama, in z dostojnim oblačenjem in vedenjem, lahko brez besed izražata globoko cenjenje drug do drugega. Modri kralj Salomon je to z izrazil z naslednjimi besedami: ”Naj bo blagoslovljen tvoj vrelec in živi veselo z družico svoje mladosti.“ (Pregovori 5:18)
5., 6. Zakaj bi se morali možje zavedati pomembnosti pogovarjanja z ženami?
5 Komunikacija zahteva tudi pogovor, dialog — pogovarjati se drug z drugim, ne govoriti drug mimo drugega. Čeprav nekatere ženske na splošno bolje izražajo svoja čustva, pa to ne opravičuje zakonskih mož, da so tihi partnerji. Krščanski soprogi bi se morali zavedati, da je nepogovarjanje glavni problem v mnogih zakonih, in si zato prizadevati, da ohranijo odprte poti za pogovor. Zagotovo bodo delali tako, če bodo skupaj s svojimi ženami upoštevali odličen nasvet apostola Pavla v Pismu Efežanom 5:25-33. Da bi mož svojo ženo tako ljubil kot sebe, mora skrbeti za njeno blaginjo in srečo, ne le za svojo. Za to pa je pogovor nujno potreben.
6 Mož ne bi smel misliti, da bi morala njegova žena slutiti ali uganiti, da jo ceni. V njegovo ljubezen mora biti prepričana. To, da jo ceni, lahko pokaže na mnogo različnih načinov — z izrazi naklonjenosti in nepričakovanimi darili, pa tudi tako, da ji pove vse, kar bi jo lahko zadevalo. Izziv je tudi izraziti ženi cenjenje za njena prizadevanja, pa naj gre za njen osebni izgled, delo za družino ali iskreno podpiranje duhovnih dejavnosti. Razen tega se mora mož, če sledi nasvetu iz Prvega Petrovega pisma 3:7, da ’živi s svojo ženo po spoznanju‘, znati vživeti v njena čustva. To pokaže s tem, da se z ženo pogovarja o vseh skupnih skrbeh in ji pri tem daje čast kot slabotnejši posodi. (Pregovori 31:28, 29)
7. Kakšno dolžnost ima v komuniciranju z možem žena?
7 Da bi žena lahko upoštevala nasvet o podložnosti iz Pisma Efežanom 5:22-24, mora skrbeti, da so odprte vse poti za komunikacijo z možem. Moža mora v besedah in obnašanju ’globoko spoštovati‘. Nikoli ne bi smela neodvisno ukrepati ali prezreti njegovih želja. (Efežanom 5:33) Žena in soprog bi se vedno morala zaupno pogovoriti o vsem. (Primerjaj Pregovori 15:22.)
8. Kaj bi morale biti pripravljene storiti žene, da bi poti za pogovor ostale odprte?
8 Žena bi morala tudi paziti, da ne bi molče trpela in se pomilovala. Če pride do nesporazuma, bi morala najti pravi čas in spregovoriti o stvari. Učiti bi se morala od kraljice Estere. Svojemu možu je morala povedati važno stvar, ki je odločala o življenju in smrti. Njeno takojšnje razumno in tankočutno ravnanje je za Jude pomenilo rešitev. Zaradi sebe in zaradi svojih zakonskih tovarišev smo se dožni pogovoriti, če so naša čustva bila ali so še ranjena. Obzirnost in zdrav smisel za humor, lahko olajšata pogovor. (Estera 4:15-5:8)
9. Kakšno vlogo igra poslušanje v pogovoru?
9 Če se pogovarjamo in želimo ohraniti še naprej odprte poti za komuniciranje, moramo znati tudi poslušati in se potruditi razumeti tudi tisto, kar je ostalo neizrečeno. To zahteva pazljivo poslušanje sogovornika. Ni dovolj, da dojamemo samo misel pogovora, temveč moramo biti pozorni tudi na čustveno ozadje, slišati moramo kako je naš sogovornik nekaj povedal. Možje na tem področju večkrat odpovedo. Žene lahko zaradi tega, ker jih možje ne poslušajo, trpijo. Pa tudi žene morajo pozorno poslušati, da ne bi prehitro zaključevale. ’Modri posluša in napredoval bo v spoznanju.‘ (Pregovori 1:5)
Komuniciranje med starši in otroki
10. Na kaj morajo biti pripravljeni starši, da bi se lahko pošteno pogovarjali z otroki?
10 Včasih nastanejo težave tudi v komuniciranju med starši in otroki. Da bi ’vzgajali dečka primerno njegovi poti‘, je potrebno ustvariti ozračje za pogovor. To nam bo pomagalo zagotoviti, da ”tudi ko se postara, ne krene z nje“. (Pregovori 22:6) Nekaterim staršem so se otroci ’izgubili‘ v svet prav zaradi komunikacijskega prepada, ki je nastal med njihovim odraščanjem. 5. Mojzesova knjiga 6:6, 7 poudarja starševsko obveznost rednega pogovarjanja z otroki: ”Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po potu, ko se ulegaš ali ko vstajaš!“ Da, starši si morajo za otroke vzeti čas! In morajo se biti pripravljeni žrtvovati v njihovo korist.
11. Kaj bi starši morali povedati otrokom?
11 Starši, povejte svojim otrokom, da jih Jehova ljubi in da jih ljubite tudi vi. (Pregovori 4:1-4) Pokažite, da ste pripravljeni žrtvovati udobje in užitke za njihov duševni, čustveni, telesni in duhovni napredek. Pri tem je pomembno, da se starši znajo vživeti v čustva otrok, da razberejo misli že iz njihovih oči. Z nesebično ljubeznijo lahko, vi starši, s svojimi otroki vzpostavite močno vez enotnosti in jim pomagate, da bodo zaupali vam namesto vrstnikom. (Kološanom 3:14)
12. Zakaj bi morali mladi svobodno govoriti s starši?
12 Po drugi strani pa ste se tudi vi, mladi, dolžni pogovarjati s svojimi starši. Če boste cenili vse, kar so naredili za vas, jim boste laže zaupali. Potrebujete njihovo pomoč in podporo, ki vam ju bodo lažje nudili, če se boste z njimi odkrito pogovarjali. Le zakaj bi za nasvete vpraševali vrstnike? V primerjavi s starši so za vas naredili bore malo. Nimajo nič več življenjskih izkušenj kot vi sami in če niso v skupščini, jih vaše večno dobro prav nič ne skrbi.
Komuniciranje v skupščini
13., 14. Katera biblijska načela od kristjanov zahtevajo, da se pogovarjajo?
13 Ohraniti odprte poti za komuniciranje z brati v skupščini je še en izziv. Biblija nas strogo svari, naj ’ne zapuščamo svojega zbora‘. Zakaj se zbiramo? Da ’se spodbujamo k ljubezni in dobrim delom‘. To pa zahteva pogovor. (Hebrejcem 10:24, 25) Če te je kdo užalil, ni to prav nikakršen razlog, da bi opuščal sestanke. Biti moramo vedno pripravljeni za pogovor, kot je to svetoval Jezus v Matejevem evangeliju 18:15-17. Pogovori se s tistim, ki te je prizadel.
14 Če imaš težave s kom izmed bratov, poslušaj svetopisemski nasvet iz Pisma Kološanom 3:13: ”Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod [Jehova, NW] odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.“ Ta nasvet kaže na pogovor, ne na to, da se z nekom nočemo pogovarjati. Če opaziš, da je kdo do tebe hladen, ravnaj po nasvetu iz Matejevega evangelija 5:23, 24. Govori s tem bratom in skušaj se pobotati z njim. To bo od tebe zahtevalo ljubezen in ponižnost, toda po Jezusovem nasvetu je to tvoja moralna obveza do sebe in do brata.
Nasvet in spodbuda
15. Zakaj kristjani ne bi smeli prenehati komunicirati z brati, kadar jih to mika?
15 Dolžnost, da komuniciramo, je v svoj nasvet v Pismu Galačanom 6:1 vključil tudi apostol Pavel: ”Bratje, če zasačite koga pri kakšnem prestopku, ga vi, ki imate duha, opomnite z vso krotkostjo. Pri tem pazi nase, da ne boš tudi sam padel v skušnjavo.“ Ponižnost bi nas morala navesti, da sprejmemo nasvet, če nas kdo opozori na napake v govorjenju ali obnašanju. Pravzaprav bi vsi morali misliti kot psalmist David, ko je zapisal: ”Naj me tepe pravični, to je milost, naj me kara, to je olje za glavo; tega se ne bo branila moja glava.“ (Psalm 141:5) Starešine bi morali biti v ponižnosti še posebno zgledni, ne bi smeli trmasto vztrajati pri svojem, temveč bi morali biti pripravljeni sprejeti opomin in se zavedati, da ’so prijateljevi udarci zvesto mišljeni‘. (Pregovori 27:6)
16. Kaj bi morali mladi govorniki radi sprejeti?
16 Če mlajši upoštevajo nasvete in navodila zrelih kristjanov, ki imajo gotovo povedati kaj koristnega, pokažejo modrost in ponižnost. Táko mišljenje lahko koristi celo starešinam. Vzemimo, da starešina v predavanju omeni, da se velika množica lahko veseli blagoslovov v novem svetu, kjer po besedah iz Razodetja 7:16, 17 ne bo več lakote in žeje. Ta prerokba pa se nanaša predvsem na sedanjost. (Glej knjigo Razodetje — Pred nami je njegov veliki vrhunec!, strani 126-128.) Starešinu, ki je poslušal predavanje, se zdi, da mora govorniku to povedati, toda preden to uspe, ga govornik sam pokliče in vpraša, če bi svoje predavanje lahko še kaj izboljšal. Da, olajšajmo delo tistim, ki nam žele pomagati, tako da sami vprašamo za nasvet. Ne bodimo zamerljivi in pretirano občutljivi.
17. Kako pogovarjanje izgrajuje brate?
17 Kralj Salomon je zapisal načelo, ki ga v naši razpravi lahko dobro uporabimo. Rekel je: ”Ne odklanjaj dobrote onemu, ki jo potrebuje, če je v tvoji moči, da jo izkažeš.“ (Pregovori 3:27) Naše brate smo dolžni ljubiti. Pavel je rekel: ”Nikomur ne bodite nič dolžni, razen da se med seboj ljubite. Kdor namreč bližnjega ljubi, je postavo spolnil.“ (Rimljanom 13:8, JPS) Bodimo zato velikodušni s spodbudami. Je imel mlad pomočnik prvič predavanje? Pohvalimo ga. Si je sestra zelo prizadevala ali odlično izpeljala nalogo v Teokratični šoli oznanjevanja? Povejmo ji, da smo veseli, ker se je potrudila. Na splošno si naši bratje in sestre prizadevajo, da bi vse naredili po svojih najboljših močeh in naši ljubeči izrazi cenjenja jih bodo spodbudili.
18. Kaj naj bi prijazno storili, če opazimo, da je nekdo preveč samozavesten?
18 Nasprotno pa je morda mlad govornik zelo sposoben, vendar je zaradi mladosti preveč samozavesten. Kaj potrebuje? Gotovo bo prijazno, če ga bo zrel starešina pohvalil za dobre točke v govoru in mu istočasno predlagal, kako bi v prihodnje pokazal več skromnosti. Tak pogovor odseva bratsko ljubezen in pomaga mlajšim, da se znebijo slabih nazorov, preden bi se ukoreninili.
19. Zakaj bi se morali starešine in družinski poglavarji radi pogovarjati?
19 Starešine se med seboj in s skupščino pogovorijo o koristnih stvareh, pri tem pa seveda pazijo, na ne odkrivajo zaupnih, na primer pravnih stvari. Če pa smo preveč skrivnostni, to povzroči nezaupanje, malodušnost in lahko ohladi ozračje v skupščini ali v družini. Vsakdo na primer rad sliši izgrajujoče novice. Podobno apostolu Pavlu, ki je želel z brati izmenajti kak duhovni dar, bi morali starešine skrbeti, da spodbudne novice povedo drugim. (Pregovori 15:30; 25:25; Rimljanom 1:11, 12)
20. S katerim področjem komuniciranja se bomo ukvarjali v naslednjem članku?
20 Da, komunikacija je življenjsko pomembna stvar v krščanski skupščini in krščanski družini. Nujno potrebna pa je še na enem področju. Kje? V krščanski službi. V naslednjem članku bomo razpravljali o tem, kako lahko v tej zelo pomembni službi izboljšamo spretnost komuniciranja.
Kako bi odgovoril?
◻ Kako lahko premagamo pogosto oviro za družinski pogovor?
◻ Kako se lahko zakonci spoprimejo z izzivom pogovarjanja?
◻ Kako se lahko starši in otroci izognejo prepadu med generacijama?
◻ Kako lahko komuniciranje izgrajuje skupščino in družino?
[Slika na strani 23]
Obilna komunikacija pospešuje blaginjo in srečo v družini