Pogovarjanje v družini — kako se lahko izboljša?

‚MOJ mož se nikoli ne pogovarja.‘ ‚Moja žena nikoli ne posluša, kaj ji govorim.‘ Takšni očitki so pri zakoncih običajni. Mladostniki pogosto mislijo kot dvanajstletni Maks: »Ne bojim se pogovarjati (s svojimi starši), bojim se, kako bodo reagirali.« Zid molčečnosti torej ločuje družinske člane.

Nekateri morda trdijo, da v večini slučajev zakonca enostavno nista za skupaj, da sta brezupno nezdružljiva in da se predvsem ne bi bila smela poročiti! Gotovo je to res, mnogi so nepremišljeno stopili pred matičarja, pred poroko se niso naučili pogovarjati se s partnerjem. (Glej okvirček na strani 9.) Vseeno pa uspešnost zakona ni odvisna samo od takoimenovane združljivosti. Mnogo bolj odločilno je, ali sta zakonca pripravljena upoštevati Božja merila glede zakona in živeti po biblijskih merilih ali ne. Upoštevaj, kaj Biblija govori o vlogah in odgovornostih mož in žena:

• »Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu.« (Efežanom 5:22, 23, JP)

• »Možje, ljubite žene svoje kakor je tudi Kristus ljubil cerkev in dal zanjo sam sebe. ... Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kakor svoja lastna telesa.« (Efežanom 5:25, 28, JP)

• »Ne dražite svojih otrok, temveč jih vzrejajte v strahu in svarjenju Jehovinem.« (Efežanom 6:4)

Kadar pričnejo delovati ta načela, je postavljena solidna osnova za zakonsko zaupljivost oziroma izmenjavo misli. Zakaj? Ker se bo soprog, ki svojo ženo ljubi, kot je to zapovedal Bog, rad pogovarjal z njo in ji bo tudi prisluhnil. Žena, ki se zaveda, da je podložnost možu božanska zahteva, bo podobno ravnala. Toda kaj narediti, kadar pride v zakonu do stresov in napetosti? Ali ti lahko pri tem res pomagajo biblijski nasveti?

Ko se pojavijo problemi

Zakon je najintimnejši človeški odnos. Sčasoma lahko zakonca razvijeta takšen tesen odnos, da se lahko sporazumeta že z dotikom ali kretnjo. Vendar pa jih le malo doseže takšno srečno stanje.

Mlada žena se spominja: »V finančnem pogledu sva po poroki doživljala težke čase. Živela sva iz dneva v dan in iz rok v usta. Nisem bila vajena takšne negotovosti.«

Vseeno sta ta zakonca izgladila svoja nesoglasja z upoštevanjem Biblije. Soprog priznava: »Mislim, da sem povsem pozabil na njena čustva. Mislil sem, da je vse v redu. Nisem videl, da je bila na robu živčnega zloma.« Kaj sta storila, da bi premostila ta prepad? Žena se spominja: »Imela sva dolge pogovore. Včasih so ti pogovori bili neprijetni, vendar so vedno bili koristni.«

Soprog z imenom Richard pravi: »Težko sem se prilagajal na vsakdanjost zakona. Oba sva bila zaposlena in žena je pričakovala, da se bom oprijel hišnega dela. Vendar sem jaz mislil, da mora vse to opraviti moja žena. Poleg tega po celodnevni zaposlitvi nisem bil za nič drugega kot počitek in gledanje športa. Če sem nenadoma zaslišal, ‚odnesi obleke v čistilnico‘, sem rekel, ‚sama jih nesi!‘«

Richard in njegova žena sta pričela preučevati Biblijo z Jehovinimi pričami. Ko je spoznal, da Bog zahteva od njega, da ‚ljubi svojo ženo kot lastno telo‘, je bil spodbujen, da ji pomaga pri hišnih opravilih. Celo pritiski na delu so v luči Božje Besede izgledali drugačni. Spominja se: »Ko sem enkrat vedel, zakaj živim in ko sem razumel Božje namene, sem se lahko znebil negativnega mišljenja, ki sem se ga navzel v službi.«

Biblija poudarja še nadaljnji možni izvor problemov: »V mnogem namreč napačno delamo vsi. Če kdo v besedi ne stori napačno, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo.« (Jakob 3:2) Da, vsakdo je kdaj neobziren ali ima celo neprijazne pripombe. In kadar pričneta dve nepopolni osebi dražiti druga drugo, razburjenost narašča.

Kaj se zgodi, če zakonca dopustita, da v njunem zakonu prevladajo takšni problemi? Biblija pravi: »Užaljen brat je močnejši ko trdno mesto, in prepiri so kakor grajski zapah.« (Pregovori 18:19, EI) Morda se več ne pogovarjata, to pa ima resne posledice zanju in njune otroke. Res je, kar pravijo strokovnjaki, da je »stalna nesloga staršev« eden najbolj škodljivih vplivov na otroke.

Upoštevanje biblijskega nasveta vsekakor lahko zmanjša takšne spore. Soprogom se zapoveduje, naj »ne bodo osorni« do svojih žena. (Kološanom 3:19) Za prepir sta potrebna dva. Če se tvoj zakonski partner vznemiri in razjezi, zakaj ne bi ti ostal miren in obziren? Strinjaj se in ga razumi, če je možno. Biblija namreč pravi: »Rahel odgovor odvrača togoto.« (Pregovori 15:1) Ostri odgovori bodo le še poslabšali situacijo. Bolje je prijazno vprašati: »Sem te jaz vznemiril(a)? Kaj je narobe dragi(a)?« Ljubeče in obzirno ugotavljanje vzroka težav bo pogosto pomagalo, da se jih odstrani. Po drugi plati pa bi bilo dobro, da odkrito in prijazno pojasniš svojemu zakonskemu partnerju, da te je s svojim ravnanjem razdražil ali vznemiril. Biblija pravi: »Sonce naj ne zaide nad jezo vašo. Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu.« (Efežanom 4:26, 32)

Mlad soprog se je naučil ravnati po tem nasvetu. Takole pravi: »Moja žena je zelo čustvena. Zato se je včasih z njo težko mirno pogovoriti, ne da bi se resnično vznemirila. Toda jaz sem se poskusil prilagoditi njeni osebnosti in razumeti njena čustva.« Takšen zavestni trud ne bo pomagal samo ohraniti mir, temveč se boš tako tudi prikupil svojemu zakonskemu partnerju!

Pogovarjanje z otroki

Ko pride na svet prvi otrok mladega para, je to zanju resničen izziv. Navsezadnje potrebuje novorojenček več kot le redno hranjenje in menjavanje pleničk. Raziskovalci pravijo, da dojenčki močno potrebujejo pogovor. Res je, da dojenček ne more govoriti. Toda oči, dotik in telesni dotik staršev mnogo prispevajo k odpiranju zgovornosti. Zaradi tega mnoge bolnišnice ne ločujejo več novorojenčkov od njihovih mamic. Švedska raziskovalca Winberg in de Château pravita: »Čeprav lahko stik (med materjo in otrokom) v tem razdobju neposredno vpliva na razvoj otroka, pa lahko še močneje vpliva na mater, poglobi njeno vez z novorojenčkom... Izgleda, da vpliva ta stik na njeno stališče in občutljivost glede potreb dojenčka.«

Kaj še lahko storijo starši, da bi bil začetek sporazumevanja z otroki dober? Biblija odkriva, da bi starši morali govoriti s svojimi otroki od »mladih nog« (najzgodnejšega otroštva). (2. Timoteju 3:15) Je to potrebno? Raziskovalca Winberg in de Château trdita, da je lahko petje in govorjenje dojenčkom »pomembno za zadovoljitev njihovih psiholoških potreb«. Sovjetska raziskovalka M. I. Lisina podobno navaja poskus, pri katerem so dojenčkom govorili nežno, ljubeznivo in ljubkovalno. Rezultat? Po dveh mesecih so ti otroci dosegli »znatno višjo razvojno stopnjo« od drugih otrok, ki niso bili deležni takšne pozornosti. Takšno ljubeče sporazumevanje prispeva k čustvenosti otrok. Dr. Lisina pa dalje pove: »Verjamemo, da kontaktiranje z drugimi ljudmi odločilno vpliva na razvoj (otrokovih) govornih sposobnosti.«

Študij in rekreacija

Seveda otroci rastejo in vse težje jih je vzgajati. Zato so mnoge krščanske družine ugotovile, da jim je v pomoč, če vpeljejo program duhovnih dejavnosti. To lahko mnogo prispeva k pospeševanju sporazumevanja in enotnosti. Takšen program je lahko različen, prilagodljiv in vsem prijeten.

Priznati je treba, da vpeljava takšnega programa morda zahteva od vseh, da se mu prilagode. Na primer, v nekaterih delih Afrike je običaj, da oče jê v dostojanstveni samoti. Toda, ko je postal kristjan, vidi, da mora predsedovati svoji družini pri dnevnih obrokih hrane. Kakšne so koristi? Pri zajtrku se lahko pogovarjajo o biblijskem tekstu ali vrhunskih točkah, tako lepo začnejo dan, ki je pred njimi. Večerja je lahko čas sprostitve, ko se vsi spomnijo dogodkov dneva in si lahko »izmenjajo ohrabritve«. (Rimljanom 1:12) Starši lahko spodbudijo svoje otroke, da se vključijo v pogovor.

Nujno si mora družina vzeti tudi čas za resen študij, kot so domače naloge in biblijski pogovori. Vendar ne bi smeli pozabiti na potrebo po sprostitvi. Pri mladih so priljubljeni televizorji, filmi in posneta glasba, toda ta sicer visoko učinkovita sredstva komuniciranja so postala podobna kanalizacijski cevi — polna so umazanije. Po raziskavi ameriškega Instituta za mentalno zdravje, »dokazi, nakopičeni v 1970-tih letih izgledajo porazni — zaradi tega, ker nasilje in agresivnost na televiziji spodbudno deluje na otroke«. Zato morajo starši skrbno nadzorovati rekreacijo svojih otrok. (Glej Efežanom 5:3-5) Pikniki in drugi izleti so lahko priložnost za koristno zabavo mladih.

Pogovor z najstniki

Nekateri starši so izkusili, da se otroci ne pogovarjajo več z njimi, ko pridejo v najstniška leta. Ta leta mladim ne prinašajo samo nagle telesne spremembe, temveč tudi silen napad novih občutkov in želja. Nekateri mladi se zato zaprejo vase. Drugi se oddaljijo od staršev in se močno navežejo na svoje vrstnike. Da bi v teh kritičnih letih obdržali stik z otroki, morajo biti starši zelo odločni. Zaznati in razumeti morajo muhavosti in čustva svojih otrok.

Osebni pomenki so lahko zelo koristni — še posebej, če so neprisiljeni. »Marljivo jih uči (o Božji Besedi) otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš«, pravi Biblija staršem. (5. Mojzesova 6:7) Oče lahko vpraša svojega nenavadno molčečega sina, ali bi mu pomagal na vrtu ali pri nekem popravilu. Mati lahko podobno uči svojo hčerko šivanja. Ob takšnih umirjenih priložnostih se pogosto dejansko izmenjajo občutki. Ob takšnih prilikah se često lahko načne pogovor celo o tako intimnih stvareh kot so spolnost, telesne spremembe, morala, vera in življenjski cilji. »Nekaj najboljših pogovorov s svojimi fanti sem imela pri kuhinjskem umivalniku«, se spominja neka mati.

Bodi torej pripravljen včasih prisluhniti problemom. Morda gre za samozadovoljevanje ali celo za priznanje o pomanjkanju vere. Namesto oštevanja, mirno prisluhni in pokaži razumevanje. V nasprotnem primeru lahko prekineš dragocene vezi zaupljivosti. »Veste to, bratje moji ljubljeni. Bodi pa vsak človek hiter za poslušanje, počasen za jezo«, pravi Biblija. (Jakob 1:19) Celo če gre za prestopek, ne smeš takoj obsoditi otroka. Saj želiš odkloniti prestopek — ne otroka. (Primerjaj Juda 23.) Najprej dokaži, da si »hiter za poslušanje« in nato ponudi svojemu otroku pomoč in nasvet. Včasih ga boš morda pomiril že, če mu boš rekel; ‚Saj nisi edini, ki ima takšen problem. Tudi jaz sem se v tvojih letih ubadal z njim.‘ Če boš ostal miren, ti bo morda zaupal, in se bo, ko bo potrebno, znova obrnil k tebi po nasvet.

Zato je pomembno, da si dostopen svojim otrokom. Neki oče je delal na dokaj odgovornem delovnem mestu in je zato tudi doma bil mnogo časa zatopljen v preučevanje papirjev. Njegova hči je, kakor se je njej zdelo, imela velik problem. Toda, ker je bil njen oče tako zaposlen, ga je obdržala zase. Kmalu je postala potrta in je zapustila dom. Na srečo se je vrnila, se dodobra pogovorila s svojim očetom in spoznala, da njen problem ni bil ravno velik. Vseeno pa je njen oče uredil svoje delo tako, da ga je opravljal v dnevni sobi, kjer je bil bolj dostopen svojim mladostnikom.

Tvoja prisotnost pomeni tvojim otrokom več od materialnega bogastva. Mati samohranilka z imenom Anita je morala skrbeti za pet otrok v starosti od enega do šest let. Čeprav je za otroke dobivala boren mesečni otroški dodatek, se ni pritoževala, da ima malo. Ta vladna podpora ji je omogočala, da ostaja doma z otroki. Čeprav je bila včasih v krizi z denarjem, se spominja: »Nikoli nismo bili lačni. Naučili smo se zanašati na Jehovo.« Ob pomoči nekaterih sokristjanov, ki so jih oskrbovali z obleko, je bila zmožna skrbeti za svoje otroke v materialnem pogledu in jim tudi posvečati potrebno pozornost.

Srečne, enotne družine

Ljubeči, sočutni in odkriti starši, ki se znajo vživeti v čustva drugih, lahko naredijo čudeže za svoje mladostnike. Pedagoginja Audrey Bilski je napisala: »To, da lahko govorim z njimi o vseh stvareh je verjetno eden najlepših komplimentov, ki jih lahko mladostnik ali odraščajoči sin ali hči da svojim staršem.« Soproge in soprogi podobno zelo cenijo, če se lahko drug drugemu zaupno približajo, da bi se pogovorili o najbolj delikatnih zadevah, ker pač vedo, da jim bo zakonski partner z razumevanjem in sočutnostjo prisluhnil.

V današnjem težavnem svetu je zelo veliko stvari, ki delujejo proti družinskemu sporazumevanju, oziroma zaupljivosti. Včasih bi sami starši potrebovali nasvet. Vendar ni razloga, da bi se počutili nemočne. Često lahko pomagajo drugi izkušeni starši, še posebej zreli kristjani. Imamo tudi Božjo Besedo, Biblijo, ki je »živa in krepka«. (Hebrejcem 4:12) Knjiga Izgrajuj srečno družinsko življenje, ki so jo objavili izdajatelji tega časopisa, je tisočim pomagala izboljšati njihovo družinsko življenje.

V tem članku smo vam predstavili samo nekoliko biblijskih praktičnih primerov in nasvetov. Vzemi si čas, da redno preučuješ in potem tako tudi ravnaš. Na ta način ti bo uspelo, da bo tvoja družina srečna in enotna.

[Okvir na strani 9]

DVORJENJE in POGOVORI

»V ŽIVLJENJU imaš dve veliki izbiri«, piše profesor Ernest Burgess, »izbereš poklic in življenjskega sopotnika.« Mnogi ljudje res razumno izberejo svoj življenjski poklic. »Ko pa se želiš poročiti«, nadaljuje profesor, »se obnašaš bolj romantično kot pa praktično.«

Dvorjenje je zato tudi čas za resne pogovore. Res lahko pride med moškim in žensko do močnega komuniciranja še preden se dejansko sestaneta. On občudujoče strmi vanjo, ona pa ga priznavalno pogleduje. Star izrek pravi: »Oko — v srce okno.« Naše oko lahko izrazi globoka čustva in sporočila srca. Včasih se sporočilo naklonjenosti posreduje z drugačnim sredstvom sporazumevanja — z dotikom. V mnogih sredinah se na držanje za roke in objemanje gleda kot na ustrezno izkazovanje ljubezni.

Čeprav je pokazovanje naklonjenosti čisto primerno, pa solidna zakonska zveza ne temelji na strasteh. Dotik osebe, ki jo ljubiš, lahko zbudi močne občutke in spolno slo. Biblija spodbuja kristjane, naj »usmrtijo« nemoralne nagibe. (Kološanom 3:5) To ni samo moralna zaščita ampak dober in praktičen nasvet. Kajti, kadar se spolno poželenje nebrzdano »vključi«, se resen pogovor običajno »izključi«. Pari so lahko slepi za še tako očitne osebnostne pomanjkljivosti in slabosti.

Odprti in iskreni pogovori med dvorjenjem prinesejo odgovore na naslednja vprašanja: Ali se res dobro ujemava? Je on, ali ona, pošten in prijazen? Ima dobro moralo? Je sposoben biti dober skrbnik? Ali zna prav odločati? Bo sposobna skrbeti za dom? Se je pripravljena podložiti poglavarstvu? Se resnično ljubiva — in ne gre samo za telesno privlačnost?

Kaj če je nekdo sramežljiv? Zapomni si, da je osnovna zahteva za pogovor ta, da razumeš občutke in interese drugih. To dvema človekoma, ki se resnično ljubita, ne bo težko. (1. Korinčanom 13:5) Nauči se postavljati enostavna toda ustrezna vprašanja. Večina ljudi želi govoriti o sebi, svojem življenju, družini in zaposlitvi in bodo to radi storili, če se jih obzirno navede na to.

Takšni pomenki v času dvorjenja lahko odkrijejo, da ima par mnogo skupnih interesov, ciljev in upov. Kaj pa, če se odkrijejo različnosti? Poskusi ugotoviti, v koliki meri bi te različnosti lahko spravile v nevarnost družinsko srečo. Dejstvo, da bodoči zakonski partner nima rad določenih oblik sprostitve, na primer, ples, še ne pomeni, da bo zato slab soprog ali soproga. Morda so tu še druge, pomembnejše stvari, v katerih bosta lahko skupaj uživala. Ali pa je možnost razvijanja povsem novih skupnih interesov. V vsakem primeru prof. Ernest Burgess dalje pravi: »Pari bi se morali pogovarjati in poskušati že pred poroko urediti pomembne stvari v medsebojnem odnosu, kot so otroci, sorodniki, denar, vera in življenjski nazor. Običajno zaman pričakuješ, da boš po poroki spremenil zakonskega partnerja.«

[Slike na strani 6]

Starši bi morali izkoristiti sleherno priložnost za pogovor s svojimi otroki