Zdravo komuniciranje – ključ do dobrega zakona

Leta 1778 je Anglež Robert Barron patentiral varnostno dozično ključavnico z dvobradnim ključem, na podlagi katere izdelujejo sodobne ključavnice. Oblikoval jo je tako, da jo je bilo treba odkleniti s ključem, ki je lahko dvignil oba njena zaskoka skupaj.

PODOBNO je za uspešen zakon bistveno to, da mož in žena harmonično sodelujeta. Za to, da bi odklenila in izkusila dragocene radosti dobrega zakona, je nujno zdravo komuniciranje.

Kaj vse zajema zdravo komuniciranje

Kaj pa zdravo komuniciranje zajema? Neki slovar komuniciranje definira kot »posredovanje oziroma izmenjava misli, mnenj ali informacij z govorjenjem, pisanjem ali znaki«. Komuniciranje je potemtakem tudi to, da drug z drugim delimo občutke in misli. In k zdravemu komuniciranju sodijo stvari, ki krepijo, osvežujejo, so krepostne, hvalevredne in tolažilne. (Efežanom 4:29–32; Filipljanom 4:⁠8)

Zdravo komunicirati je mogoče ob zaupanju in medsebojnem razumevanju. Ti vrlini pa partnerja razvijeta takrat, ko na zakon gledata kot na zvezo za vse življenje in sta se zares odločena potruditi, da bi ta uspel. O takšni zvezi je v 18. stoletju esejist Joseph Addison napisal: »Ko se dva človeka izmed vseh ljudi odločita prav drug za drugega z namenom, da si bosta v medsebojno tolažbo in veselje, se s tem dejanjem zavežeta, da bosta dobre volje, prijetna, razumna, da si bosta odpuščala, bila potrpežljiva in vesela ter ob tem upoštevala šibkosti in odlične lastnosti drug drugega, do konca življenja.« Kako srečna je taka zveza! In te predragocene lastnosti lahko krasijo tudi vaš zakon, saj lahko z zdravim komuniciranjem postanejo lastne tudi vam.

Ovire za zdravo komuniciranje

Večina parov vstopa v zakon z optimizmom, že kar z blaženostjo. Vendar blaženost pri mnogih kmalu splahni in optimizem usahne. Gotovost morda zamenja grenka mešanica razočaranja, jeze, sovražnosti, celo hudega odpora. Tedaj zakon postane samo še nekaj, kar je treba zdržati, »dokler naju smrt ne loči«. Da bi torej za dober zakon nujno potrebno zdravo komuniciranje izboljšali oziroma ohranili, je treba premagati določene ovire.

Velika ovira zdravemu komuniciranju je lahko strah pred tem, kako se bo zakonski tovariš odzval na določeno informacijo ali izrečeno željo. Ko denimo eden od zakoncev izve, da se pri njem razvija huda okvara, ga lahko postane strah, da bi ga sozakonec zavrnil. Kako naj partnerju pojasni, da bo to, kar bo nastopilo, krepko spremenilo njegov videz oziroma opravilno zmožnost? V takih primerih sta pošten pogovor in premišljeno načrtovanje za prihodnost potrebna kot še nikoli. Mož ali žena lahko z besednimi zagotovili, da sozakonca še vedno ljubi, ter s pogostimi izrazi nežnosti kaže, da se zanj osebno zanima, to pa bo prispevalo k zares zadovoljni zakonski zvezi. V zakonu bi moral v vseh svojih razsežnostih priti do izraza naslednji pregovor: »Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.« (Pregovori 17:⁠17)

Druga ovira zdravemu komuniciranju je zamera. Resnične so besede, da je srečen zakon zveza dveh, ki si rada odpuščata. Zakonski par, ki želi ustrezati temu opisu, bo naredil vse, da bo upošteval praktični nasvet apostola Pavla: »Solnce naj ne zaide nad jezo vašo.« (Efežanom 4:26) Za to, da ne pestujemo jeze ali zamere, ampak se raje ravnamo po tem nasvetu, je nedvomno potreben ponižen pogovor. V dobrem zakonu partnerja ne vztrajata v jezi, prepiru in užaljenosti. (Pregovori 30:33) Posnemati skušata Boga, ki ne pestuje zamere. (Jeremija 3:12) Drug drugemu zares iz srca odpuščata. (Matevž 18:⁠35)

Ovira vsakršnemu komuniciranju pa je gotovo tiho obdobje. Zajema morda nataknjeno govorjenje, globoke vzdihe, mehanična dejanja in enostransko molčečnost. Zakonski tovariš, ki tako ravna, sporoča, da mu nekaj ni všeč. Toda k izboljšanju zakonske zveze bo veliko več prispeval, če bo odkrito in prijazno izrazil osebne občutke, kot pa z vztrajnim molčanjem in čemernostjo.

Naslednja prepreka, ki jo je za dobro komuniciranje v tako ozkem krogu, kot je zakonski, treba premagati, je ta, da zakonca, ki govori, ne poslušamo dobro ali pa ga sploh ne poslušamo. Morda smo preutrujeni ali pa preprosto prezaposleni, da bi zbrali potrebno duševno in čustveno moč za to, da bi pozorno poslušali. Zaradi slabo razumljenih dogovorov, za katere en zakonec misli, da so bili jasno izrečeni, drugi pa vztraja, da zanje sliši prvič, lahko izbruhnejo prepiri. Za take težave je očitno krivo nezadostno komuniciranje.

Kako prispevati k zdravemu komuniciranju

Kako pomembno si je vzeti čas za ljubeznivo, zdravo komuniciranje! Nekateri pri televizorju, po katerem spremljajo življenje drugih, porabijo toliko časa, da jim ga komaj kaj ostane zase. Da bi torej naredili korak k zdravemu komuniciranju, je pogosto treba izključiti televizor.

Kakor je pravi čas za govorjenje, tako je tudi čas molčanja. Neki modri mož je dejal: »Vse ima svoj določeni čas [. . .] čas molčanja in čas govorjenja.« Seveda pa je za govorjenje treba izbrati tudi prave besede. »Beseda o pravem času, o kako dobra!« pravi pregovor. (Propovednik 3:1, 7; Pregovori 15:23) Pretehtajte torej, kdaj je najprimernejše kaj povedati ali izraziti, kar vam leži na srcu. Vprašajte se: ‚Ali je moj zakonski tovariš utrujen ali pa sproščen in spočit? Ali ga lahko tema, ki jo želim načeti, razburi? Katere moje besede ob najinem zadnjem pogovoru o tej zadevi mu niso bile všeč?‘

Dobro si je zapomniti, da se ljudje najbolje odzovejo takrat, ko lahko vidijo, kako bo to, če bodo sodelovali oziroma ustregli prošnji, koristilo njim samim. Če med zakoncema pride do kake napetosti, morda eden od njiju rad reče: »Nekaj me moti in hočem, da to takoj razčistiva!« Resda bi bile posamezne besede pač odvisne od okoliščin, pa vendar bi bilo bolje reči nekako takole: »Draga/-i, razmišljal/-a sem o stvari, o kateri sva se pogovarjala in kako bi se jo dalo rešiti.« Kateri pristop bi vaš zakonec verjetno raje sprejel?

Da, zelo pomembno je, kako se kaj pove. Apostol Pavel je zapisal: »Beseda vaša bodi vedno v milosti, s soljo zabeljena.« (Kološanom 4:6) Prizadevajte si govoriti v blagem tonu in izbirati prijetne besede. Ne pozabite: »Dobrohotne besede so kakor satovje medú, sladkost duši in zdravilo kostem.« (Pregovori 16:⁠24)

Nekateri zakonski pari si ustvarijo dobro ozračje za pogovor tako, da se doma skupaj lotijo kakega opravila. Ob takšni skupni dejavnosti zakonca razvijata duh sodelovanja, obenem pa jima to še nudi čas za koristen pogovor. Drugi zakonski pari pa imajo raje skupne trenutke v tišini, ko nič ne delajo, in ob tem tudi najlaže zdravo komunicirajo.

Pogosto se da veliko naučiti tako, da opazujemo, kako med sabo komunicirajo ubrani zakonski pari. Kaj jim pri tem pomaga? Njihova skladnost in lahkotnost pri komuniciranju je najverjetneje sad osebnega truda, potrpežljivosti in ljubeče obzirnosti. Očitno so se morali sami veliko naučiti, kajti zakon ne postane dober kar samodejno. Kako pomembno je torej, da spoštujete stališče svojega partnerja, upoštevate njegove potrebe in s preudarnimi besedami mirite morebitne stresne situacije. (Pregovori 16:23) Torej, če ste poročeni, si prizadevajte biti človek, s katerim je prijetno živeti in ki se mu ni težko opravičiti. S tem boste napravili velik korak k dobremu zakonu.

Bog Jehova želi, da bi ljudje uživali srečne, trajne zakone. (1. Mojzesova 2:18, 21) Toda ključ je v rokah teh, ki so združeni v zakonskem stanu. Vrata k uspešnemu zakonu torej lahko odpreta dva, ki se imata rada in zares sodelujeta, z umetnostjo zdravega komuniciranja.

[Slika na strani 22]

Z izključitvijo televizijskega sprejemnika pridobite čas za pogovor

[Slike na strani 23]

Zdravo komuniciranje pomaga povezati srci v trajno ljubezen