Komuniciranje v krščanskem služenju

”Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence.“ — MATEJ 28:19

1. Katero pooblastilo, ki ga je dal Jezus, kaže na nujnost komuniciranja?

JEZUSOVO pooblastilo, ki je navedeno zgoraj, postavlja pred nas izziv komuniciranja z ljudmi pri našem služenju, ko gremo od hiše do hiše, na ponovne obiske in pri vseh ostalih dejavnostih krščanskega oznanjevanja. V pooblastilu je zajeta tudi odgovornost razglašanja resnice o Bogu Jehovu, Jezusu Kristusu in mesijanskem Kraljestvu, v katerem Jezus sedaj vlada. (Matej 25:31-33, AC)

2. Kaj potrebujemo, da lahko učinkovito komuniciramo?

² Kako lahko to učinkovito razglašamo? Najprej moramo verjeti informacijam, ki jih sporočamo. Z drugimi besedami, trdno moramo verjeti, da je Jehova edini pravi Bog, da je Biblija resnično Božja beseda in da je Božje kraljestvo edino upanje za človeštvo. Tako bo bo to, kar učimo prišlo iz srca, upoštevali pa bomo Pavlov nasvet Timoteju: ”Potrudi se, da se boš pred Bogom skazal preskušenega delavca, ki se mu ni treba sramovati, in da se boš držal samo besede resnice.“ (2. Timoteju 2:15)

Komuniciranje brez besed

3.–5. (a) Kako lahko komuniciramo, ne da bi spregovorili besedo? (b) Kakšne izkušnje to potrjujejo?

³ Komuniciramo ponavadi z govorjenjem. Toda, z ljudmi pravzaprav komuniciramo že prej, celo preden z njimi spregovorimo. Kako? Z vedenjem, z obleko in negovanostjo. Pred leti je diplomant biblijske stražnostolpne šole Gilead potoval s prekooceansko ladjo na svoje področje v tujini. Po nekaj dneh plovbe ga je neznanec vprašal, zakaj je tako drugačen od vseh ostalih na krovu. Misijonarjevo komuniciranje je bilo vredno spoštovanja — izražalo je drugačna merila in dostopnost — samo zaradi svojega videza in obnašanja. Misijonarju se je ponudila odlična priložnost za oznanjevanje.

⁴ Sestra, ki je na ulici nudila biblijsko literaturo mimoidočim, se je prijazno nasmehnila ženski, ki je šla mimo. Le ta se je napotila proti stopnicam za podzemno železnico. Vendar se je premislila, se vrnila k sestri ter jo prosila za biblijski študij na domu. Kaj jo je tako prevzelo? Čeprav ji Priča ni ponudila biblijske literature, pa se ji je prijazno nasmehnila, ko je delovala na ulici.

⁵ Tretji primer: skupina mladih Prič, ki je kosila v restavraciji, je bila presenečena, ko je k mizi pristopil neznanec in jim plačal kosilo. Zakaj je to storil? Prevzelo ga je njihovo obnašanje. Brez da bi tujcu spregovorili besedo, so ti mladi kristjani sporočali, da so bogaboječi. Razumljivo je torej, da z našim oblačenjem, videzom in prijaznostjo komuniciramo preden sploh rečemo kakšno besedo. (Primerjaj 1. Petovo 3:1, 2.)

Pomembni dejavniki komuniciranja

6. Pojasni, kako je razpravljanje dragoceno pri komuniciranju?

⁶ Če se želimo z ljudmi pogovarjati o dobri vesti, moramo biti pripravljeni, da z njimi ne govorimo dogmatično, ampak moramo z njimi razpravljati. Za Pavla lahko večkrat preberemo, da je s tistimi, ki jim je želel sporočiti dobro vest, razpravljal. (Apostolska dela 17:2, 17; 18:19) Kako lahko sledimu temu primeru? No, slabšanje svetovnih razmer lahko nekoga navede, da začne dvomiti v obstoj vsemogočnega in ljubečega Boga, ki skrbi za človeštvo. S takim lahko torej pretresemo dejstvo, da ima Bog za vse časovni načrt. (Propovednik 3:1-8) Tako v Pismu Galačanom 4:4 piše, da je Bog poslal svojega sina, ko se je dopolnil čas. Od prve obljube, da bo to storil, je minilo več tisoč let. Podobno bo ob določenem času naredil konec trpljenju in hudobnosti. Razen tega Božja beseda pokaže, da ima Bog močan razlog, da tako dolgo dopušča trpljenje in hudobijo. (Primerjaj 2. Mojzesova 9:16.) Če bomo ljudem to povedali in potrdili z ilustracijami in krepkimi biblijskimi dokazi, bo vsem iskrenim pomagalo spoznati, da prevladovanje hudobije še ne dokazuje, da Jehova ne obstoja ali da ga to ne skrbi. (Rimljanom 9:14-18)

7., 8. Kako nam bo morda razpravljanje pomaga v pogovoru z ortodoksnim Židom?

⁷ Recimo, da ti na oznanjevanju od hiše do hiše, nekdo reče: ”Jaz sem Žid. To me ne zanima.“ Kako bi lahko nadaljeval? Neki brat je imel uspeh, ko je dejal naslednje: ’Prepričan sem, da se boste strinjali z menoj, da je bil Mojzes eden izmed največjih prerokov, ki jih je Bog kdajkoli uporabil. Ali morda veste, da je rekel, kar je zapisano v 5. Mojzesovi knjigi 31:29: ”Kajti vem, da boste po moji smrti . . . krenili s pota, ki sem vam ga zapovedal. Zato vas bo poslednje dni zadela nesreča“? Mojzes je bil pravi prerok, zato so se njegove besede morale uresničiti. Ali se nemara niso uresničile, ko je Bog k Judom poslal Mesija, Judje pa ga niso sprejeli? To bi bilo zelo verjetno. Če je torej tako in če so naredili napako, ali je potem pametno, da bi vi in jaz ponovila isto napako?‘

⁸ Ne pozabi tudi, da je Židom mnogo gorja povzročilo krščanstvo še zlasti v tem stoletju. Nemara boš zato stanovlcu želel povedati, da mi pri tem nismo sodelovali. Lahko bi na primer rekel: ’Ali ste vedeli, da so Jehovove priče v času Hitlerjevega vladanja kljubovale njegovemu izključevanju Židov iz družbe? Zavračali so tudi pozdrav ”heil Hitler“ in služenje v njegovi armadi.‘a

9., 10. Kako lahko razpravljanje pomaga nekomu, ki verjame v pekel?

⁹ Kadar se pogovarjamo z nekom, ki verjame v pekel, mu lahko rečemo, da mora nekdo da bi večno trpel v peklu, imeti nesmrtno dušo. Ta se bo s tem takoj strinjal. Nato lahko omeniš poročilo o ustvaritvi Adama in Eve in prijazno vprašaš, če je v tem primeru kje opazil, da se je omenilo nesmrtno dušo. V nadaljevanju razprave ga lahko opozoriš na 1. Mojzesovo knjigo 2:7, kjer Biblija pravi, da je Adam postal duša. Bodi pozoren tudi na to, kaj je Bog rekel o posledicah Adamovega greha: ”V potu svojega obraza boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si vzet iz nje; zakaj prah si in v prah se povrneš.“ (1. Mojzesova 3:19) Adamova duša se je torej vrnila v prah.

¹⁰ Lahko bi tudi opozoril na dejstvo, da v 1. Mojzesovi knjigi Bog nikjer ne omenja večnega trpljenja v peklu. Ko je Bog Adama opozoril, naj ne je od prepovedanega sadu, mu je rekel: ”Brž, ko bi jedel od njega, boš moral umreti.“ (1. Mojzesova 2:17) Niti omenil ni pekla! Če bi Adam zaradi greha, namesto da bi umrl, ’in se povrnil v prah‘, moral večno trpeti, ali mu pravični Bog tega ne bi jasno razložil? Natančno in prijazno dopovedovanje lahko torej pomaga iskrenim posameznikom spoznati neskladnost njihovega prepričanja. Nikoli ne smemo prezreti pomembnosti prijaznega dopovedovanja, kadar se z drugimi pogovarjamo o resnici Božje besede. (Primerjaj 2. Timoteju 2:24-26; 1. Janezovo 4:8, 16.)

Potrebne sposobnosti za učinkovito komuniciranje

11.–13. Katere krščanske lastnosti nam lahko pomagajo, da smo v komuniciranju učinkoviti?

¹¹ Katere lastnosti moramo torej razvijati, da bi o kraljevskih resnicah lahko govorili čimbolj učinkovito? Kaj nam pove na primer Jezusov zgled? V Matejevem evangeliju 11:28-30 lahko preberemo naslednje: ”Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem kroták in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost svojim dušam; kajti moj jarem je znosen in moje breme je lahko.“ Tukaj vidimo enega izmed vzrokov Jezusovega uspeha v komuniciranju. Bil je kroták in iz srca ponižen. Odkritosrčni ljudje so bili ob njem osveženi. Apostol Pavel nam je pravtako posredoval spodbuden primer, ker je, kot je rekel efeškim starešinam, od prvega dne ko je prišel k njim, služil Gospodu ”z vso ponižnostjo“. (Apostolska dela 20:19)

¹² Če bomo vedno skromni in ponižni, bodo drugi tudi v nas lahko našli osvežilo, nam pa bo lažje z njimi komunicirati. Kakršnokoli drugačno vedenje bo samo povzročalo ovire med nami in tistimi, s katerimi želimo stopiti v stik. Zares, ”pri skromnih je modrost“. (Pregovori 11:2, AC)

¹³ Če želimo učinkovito posredovcati informacije, moramo biti tudi strpni in obzirni. Apostol Pavel je bil zelo obziren, ko je oznanjal zboru filozofov na Marsovem griču. Dobro vest je predstavil tako, da so jo lahko razumeli. (Apostolska dela 17:18, 22-31) Če se želimo z našimi poslušalci uspešno pogovarjati, moramo upoštevati nasvet apostola Pavla, ki ga je povedal Kološanom: ”Vaše govorjenje naj bo zmeraj ljubeznivo, polno zdrave pameti, da boste vedeli, kako morate odgovarjati komurkoli.“ (Kološanom 4:6) Naš govor bi vedno moral biti prijeten. Takšno govorjenje bo odprlo misli naših poslušalcev, medtem ko se bodo ob nepremišljenih pripombah zaprli.

14. Kako lahko sproščen, prijeten pristop pomaga pri komuniciranju z drugimi?

¹⁴ Vedno želimo dati vtis sproščenosti in umirjenosti. To pomaga, da se naši poslušalci ugodno počutijo. Sproščenost pomeni, da ne govorimo preveč, temveč tudi poslušamo. Bolje je, da lagodno in s prijaznimi vprašanji damo poslušalcem priložnost, da se izjasnijo. Posebno, kadar oznanjamo priložnostno, je modro, da sogovornika spodbudimo k pogovoru. Tako je Priča nekoč v avionu sedela skupaj z rimskokatoliškim duhovnikom, in več kot uro mu je Priča postavljala obzirna vprašanja, tako da je v glavnem govoril duhovnik. Vendar je, ko sta se razšla, duhovnik sprejel več biblijskih publikacij. Takšen strpen pristop nam bo pomagal, da bomo do drugih kazali nujno lastnost, namreč da smo sposobni razumeti njihove občutke.

15., 16. Kako lahko vživetje v položej drugega pomaga pri komuniciranju?

¹⁵ To pomeni, da se lahko vživimo v čustva drugega. Apostol Pavel je povsem upošteval potrebo po razumevanju občutkov drugih, kot to lahko spoznamo iz Pisma Korinčanom: ”Čeprav sem neodvisen od vseh, sem vendar služabnik vseh, da bi jih čim več pridobil. Judom sem postal kakor Jud, da bi pridobil Jude; tistim, ki so pod postavo, kakor bi bil pod postavo, čeprav sam nisem pod postavo, da bi pridobil tiste, ki so pod postavo. Tistim, ki so brez postave, kakor bi bil sam brez postave. Pa nisem brez božje postave, ker sem pod Kristusovo postavo, da bi pridobil tiste, ki so brez postave. Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih vsaj nekaj rešil.“ (1. Korinčanom 9:19-22)

¹⁶ Za posnemanje apostola Pavla v tem pogledu, moramo biti obzirni, razsodni in pazljivi. Vživetje v občutke drugih nam bo pomagalo, da bomo našim poslušalcem resnico sporočili ustrezno njihovemu načinu razmišljanja in občutenja. Publikacija Dopovedovanje iz Svetega pisma nam pri tem nudi veliko pomoč. Vedno jo imej s seboj na oznanjevanju.

Ljubezen — pomoč pri komuniciranju

17. Katera od vseh krščanskih lastnosti je najpomembnejša pri učinkovitem sporočanju resnice in kako se kaže?

¹⁷ Skromnost, ponižnost, potrpežljivost in sposobnost vživljanja v položaj drugega so bistvene lastnosti, potrebne za učinkovito posredovanje informacij. Čez vse to pa nam pri uspešnem doseganju src pomaga nesebična ljubezen. Jezusu so se ljudje smilili, ker so bili ”izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja“. Jezusa je ljubezen spodbudila, da je rekel: ”Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil.“ (Matej 9:36; 11:28) Tudi mi želimo ljudi, ker jih ljubimo, osvežiti in jim pomagati, da stopijo na pot življenja. Imamo sporočilo ljubezni, zato ga še naprej vztrajno in ljubeče pripovedujmo. Ta ljubezen se kaže s prijaznim nasmehom, z dobrohotnostjo in milino, z vedrostjo in toplino.

18. Kako naj posnemamo Pavla, kot je on posnemal Kristusa?

¹⁸ V tem smislu je bil apostol Pavel dober posnemalec svojega Gospodarja Jezusa Kristusa. Zakaj je tako uspešno ustanavljal skupščine? Ali zato, ker je bil goreč? Da. Vendar pa tudi zaradi izžarevanja ljubezni. Razmisli o vplivu njegovih besed na novo skupščino v Tesaloniki: ”S prav takšno toplino, s kakršno mati neguje svoje otroke, smo vam hoteli dati ne samo božji evangelij, ampak tudi svoje življenje, in sicer zato, ker ste se nam priljubili.“ Posnemanje Pavlovega zgleda nam bo pomagalo v našem trudu biti komunikativen. (1. Tesaloničanom 2:7, 8)

19. Zakaj nam ne sme vzeti poguma, če na področju naletimo na ravnodušen odziv?

¹⁹ Če se pri komuniciranju trudimo, pa nam vendarle ne uspe doseči željenih rezultatov, ali naj nam to vzame pogum? Nikakor ne. Raziskovalci Biblije (kot so se nekoč imenovale Jehovove priče) so govorili, da so za spoznanje resnice potrebne tri sposobnosti. Biti morajo pošteni, ponižni in duhovno lačni. Ne moremo pričakovati, da bodo dobri vesti prisluhnili neiskreni in nepošteni ljudje, taki, ki niso odgovorni do resnice; pa tudi objestni in ponosni posamezniki ne. Tudi če je nekdo pošten in ponižen, še ne pomeni, da bo sprejel resnico, če ni duhovno lačen.

20. Zakaj lahko vedno rečemo, da naši napori niso zaman?

²⁰ Brez dvoma bo mnogim, ki jih srečuješ na svojem področju, manjkala ena ali več od teh treh lastnosti. Prerok Jeremija je doživljal podobno. (Jeremija 1:17-19; primerjaj Matej 5:3.) Vendar naš trud ni nikoli zaman. Zakaj ne? Zato, ker opozarjamo na Jehovovo ime in njegovo Kraljestvo. Z oznanjevanjem in že s samo prisotnostjo na področju opozarjamo brezbožneže. (Ezekijel 33:33) Nikoli ne pozabi, da naši napori pri sporočanju resnice drugim koristijo nam samim. (1. Timoteju 4:16) Naša vera ostaja močna in upanje v Kraljestvo jasno. Poleg tega pa, če ostanemo neoporečni, posvečujemo Božje ime Jehova in osrečujemo njegovo srce. (Pregovori 27:11)

21. Kaj lahko na koncu povzamemo?

²¹ Povzemimo torej: komuniciranje je učinkovito sporočanje informacij. Umetnost komuniciranja je izredno pomembna in če komuniciranja ni, se naredi veliko škode. Spoznali smo, da sta Bog Jehova in Jezus Kristus najspretnejša pri komuniciranju in da je Jezus Kristus pooblastil kanal za komuniciranje v naših dneh. Ko posredujemo sporočilo drugim, komuniciramo z njimi tudi z našim izgledom in obnašanjem. Naučili smo se, da je razpravljanje pomemben del pri komuniciranju z ljudmi. Če želimo uspešno komuniciranje, moramo biti skromni in ponižni, potrpežljivi, vživeti se moramo v občutke drugih, predvsem pa nas mora voditi srčnost polna ljubezni. Če gojimo te sposobnosti in sledimo biblijskim primerom, bomo pri krščanskem komuniciranju uspešni. (Rimljanom 12:8-11)

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril?

◻ Kako lahko komuniciramo še preden začnemo s pogovorom?

◻ Naštej nekaj primerov učinkovitega komuniciranja z razpravljanjem.

◻ Katere sposobnosti so Jezusu Kristusu in Pavlu omogočale učinkovito komuniciranje?

◻ Zakaj nam ne sme vzeti poguma, če ni velikih rezultatov?