Posnemaj Božje usmiljenje danes

”Rajši pademo Gospodu v roke; kajti njegovo usmiljenje je veliko.“ — 2. SAMUELOVA 24:14

1. Kaj je David mislil o Božjem usmiljenju in zakaj?

KRALJ DAVID je iz izkušenj vedel, da je Jehova bolj usmiljen kot pa ljudje. Bil je prepričan, da so Božje poti ali steze najboljše, zato jih je želel spoznati in hoditi v njegovi resnici. (1. kroniška 21:13; Psalm 25:4, 5) Ali si enakega mnenja kot David?

2. Kakšen nasvet o ravnanju v primeru resnega greha je Jezus dal v Matejevem evangeliju 18:15-17?

² Biblija nam nudi vpogled v Božje razmišljanje in to celo o takih rečeh, kot je tale: Kaj storiti, če nekdo greši zoper nas? Jezus je svojim apostolom, ki so kasneje postali krščanski nadzorniki, rekel: ”Če tvoj brat greši zoper tebe, pojdi k njemu in ga posvari na štiri oči. Če te posluša, si svojega brata pridobil.“ Pri tem ni šlo zgolj za osebno zamero, ampak za resen greh, kot je nepoštenost ali ogovarjanje. Jezus je dejal, da mora oškodovani s seboj vzeti pričo, če le-ta obstoja, da bi dokazal napako, če s prvim korakom zadeva ne bi bila urejena. Ali je ta korak zadnje upanje? Ne. ”Če jih [grešnik] ne posluša, povej verskemu občestvu. Če pa tudi verskega občestva ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.“ (Matej 18:15-17)

3. Kaj je mislil Jezus s tem, ko je rekel, naj nam bo neskesani grešnik ”kakor pogan in cestninar“?

³ Apostoli so bili Judje, zato so vedeli, kaj pomeni grešnika imeti ’za pogana in cestninarja‘. Judje so se ogibali druženja s pogani in so zaničevali Žide, ki so delali kot rimski davkarji ali cestninarji.a (Janez 4:9; Apostolska dela 10:28) Jezus je učencem torej dal vedeti, da se morajo prenehati družiti z grešnikom, ki ga je skupščina zavrnila. Toda kako se to sklada z dejstvom, da se je Jezus občasno družil s cestninarji?

4. Kako to, da se je Jezus glede na svoje besede iz Matejevega evangelija 18:17, družil z nekaterimi cestninarji in grešniki?

⁴ V Lukovem evangeliju 15:1 beremo: ”Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali.“ To ne pomeni, da so prišli vsi cestninarji in grešniki, pač pa beseda ”vsi“ pomeni, da jih je prišlo mnogo. (Primerjaj Luka 4:40.) Kateri so prišli? Tisti, ki so želeli, da bi jim bili grehi odpuščeni. Nekatere od njih je pred tem pritegnila že vest Janeza Krstnika o kesanju. (Luka 3:12; 7:29) Ko so torej drugi prišli k Jezusu, s svojim oznanjevanjem ni prekršil svojega nasveta iz Matejevega evangelija 18:17. Upoštevaj, da je ’veliko cestninarjev in grešnikov [ki so ga slišali] hodilo za njim‘. (Marko 2:15) To niso bili taki, ki so želeli živeti po starem, ki bi odklanjali vsako pomoč. Prisluhnili so Jezusovemu sporočilu, ki jim je nato seglo v srce. Četudi so še grešili in so se verjetno skušali spremeniti, je ”dobri pastir“ s svojim oznanjevanjem posnemal svojega usmiljenega Očeta. (Janez 10:14)

Odpuščanje, krščanska obveznost

5. Kakšen je Božji osnovni pogoj za odpuščanje?

⁵ Glede Očetove pripravljenosti odpuščanja imamo tole zagotovilo: ”Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zanesljiv in pravičen.“ ”To vam pišem: Nikar ne grešite! Če pa že kdo greši, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega.“ (1. Janezovo 1:9; 2:1) Ali je možno odpuščanje za izključeno osebo?

6. Kako je lahko izključeni osebi odpuščeno in je ponovno sprejeta?

⁶ Da. Ko je nekdo izključen zaradi nepokesanega greha, mu skupščinski starešine pojasnijo, da se lahko pokesa in da mu bo Bog odpustil. Obiskuje lahko sestanke v Kraljevski dvorani, kjer lahko posluša biblijski pouk, ki mu lahko pomaga pri kesanju. (Primerjaj 1. Korinčanom 14:23-25.) Sčasoma lahko zaprosi za ponovno sprejetje v čisto skupščino. Ko se bodo starešine z njim sestali, bodo skušali ugotoviti, ali se je pokesal in se odrekel svoji grešni poti. (Matej 18:18) Če se je, tedaj je lahko ponovno sprejet v skladu z zgledom iz Drugega pisma Korinčanom 2:5-8. Če je bil izključen več let, se bo moral zelo potruditi, da bo napredoval. Morda bo potreboval tudi znatno pomoč, da bi izgradil svoje biblijsko spoznanje in cenjenje ter tako postal duhovno močan kristjan.

Vrnitev k Jehovu

7., 8. Kakšen vzor nam je dal Bog v zvezi s svojim izgnanim ljudstvom?

⁷ Toda ali lahko starešine sami prevzamejo pobudo in pristopijo k izključenemu? Da. Iz Biblije se vidi, da se milost ne izraža zgolj z negativnim zadrževanjem kazni, ampak često tudi s pozitivnimi dejanji. Znan nam je Jehovov zgled. Preden je svoj nezvesti narod poslal v izgnanstvo, mu je govoril tudi o obetih za vrnitev: ”Spominjaj se tega, Jakob in Izrael! Saj si moj služabnik. . . . Pometem tvoje prestopke kakor oblak in tvoje grehe kakor meglice. Vrni se k meni, ker te odkupim.“ (Izaija 44:21, 22)

⁸ Med njihovim izgnanstvom je Jehova storil nadaljnje korake v pozitivnem smislu. Poslal je preroke, svoje zastopnike, da bi vabili Izrael, naj ga ’išče in najde‘. (Jeremija 29:1, 10-14) V Ezekijelu 34:16 primerja sebe s pastirjem, izraelsko ljudstvo pa z izgubljenimi ovcami: ”Izgubljene pokličem, razkropljene pripeljem nazaj.“ V Jeremiju 31:10 je Jehova prav tako sebe upodobil kot izraelskega pastirja. Ne, ni se opisal kot pastirja, ki v hlevu čaka, da se bo izgubljena ovca vrnila. Prikazal se je kot pastir, ki išče izgubljene ovce. Upoštevaj, da je bil Jehova pobudnik prizadevanj za vrnitev ljudstva še celo takrat, ko je na splošno bilo neskesano in v izgnanstvu. V skladu z besedami iz Malahija 3:6 Jehova tudi s krščansko ureditvijo ne bo spremenil svojega ravnanja.

9. Kako so Božjemu zgledu sledili v krščanski skupščini?

⁹ Ali to ne pomeni, da obstajajo razlogi za to, da se pristopi k nekomu, ki je bil izključen in se je sedaj morda pokesal? Spomnimo se, da je apostol Pavel dal navodilo, naj izločijo hudobneža iz korintske skupščine. Pozneje je skupščino spodbudil, naj potrdi svojo ljubezen do tega človeka zaradi njegovega kesanja, kar je vodilo do njegovega ponovnega sprejetja v skupščino. (1. Korinčanom 5:9-13; 2. Korinčanom 2:5-11)

10. (a) S kakšnim motivom bi naj pristopili k izključenim osebam? (b) Zakaj naj pobude za stik ne bi dali krščanski sorodniki?

¹⁰ V prej omenjeni enciklopediji piše: ’Osnovni razlog za izobčitev je bila zaščita načela skupine: ”ščepec kvasu prekvasi vse testo“ (1. Kor. 5:6,). Ta motiv je očiten v mnogih biblijskih in nekanoničnih odlomkih, toda osnova za Pavlovo prošnjo v 2. Kor. 2:7-10, je bila skrb za posameznika in to celo po izločitvi. (Kurziv naš.) Takšno skrb bi kajpak morali razodevati tudi današnji pastirji črede. (Apostolska dela 20:28; 1. Petrovo 5:2) Nekdanji prijatelji in sorodniki morda upajo, da se bo izključeni vrnil; toda iz spoštovanja do zapovedi iz Prvega pisma Korinčanom 5:11, se z izključenim ne družijo.b Pobudo prepuščajo imenovanim starešinam, ki bodo ugotovili, ali je taka oseba zainteresirana za vrnitev.

11., 12. S kakšnimi izključenimi osebami niti starešine ne bodo želeli priti v stik, toda kakšne bodo obiskali?

¹¹ Toda tudi za starešine ne bi bilo primerno, če bi prevzeli pobudo v primeru določenih izključenih oseb, kot so odpadniki, ki želijo ’s svojimi krivimi nauki potegniti učence za sabo‘. Takšni so ’lažni učitelji, ki skušajo uvajati pogubne ločine in izkoriščati skupščino z izmišljotinami‘. (Apostolska dela 20:30; 2. Petrovo 2:1, 3) Tudi Biblija ne nudi nobene osnove za iskanje izključenih, ki so bojeviti ali ki dejavno spodbujajo k napačnemu postopanju. (2. Tesaloničanom 2:3; 1. Timoteju 4:1; 2. Janezovo 9-11; Juda 4, 11)

¹² Toda mnogi izključeni niso taki. Nekateri so prenehali delati resne prestopke, zaradi katerih so bili izključeni. Nekateri so morda kadili ali pa so v preteklosti prekomerno pili, vendar pa sedaj ne skušajo drugih potegniti v te prestopke. Spomnimo se, da je Bog k Izraelcem, preden so se vrnili k njemu, pošiljal svoje zastopnike, ki so jih spodbujali k vrnitvi. Biblija ne pove, ali so Pavel oziroma korintski starešine prevzeli pobudo in se oglasili pri izključenemu. Pavel je skupščini naročil, naj ga sprejme nazaj, ko se je pokesal in nehal nemoralno živeti.

13., 14. (a) Iz česa se vidi, da se bodo nekateri izključeni morda odzvali na usmiljene pobude? (b) Kako lahko starešinstvo poskrbi za to, da bi prišli v stik s tako osebo?

¹³ V novejšem času se je zgodilo, da se je starešina slučajno srečal z izključeno osebo.c Ker je bilo primerno, je pastir na kratko omenil korake, ki lahko privedejo do ponovnega sprejetja. Nekateri, podobno kot ta, so se tako pokesali in bili ponovno sprejeti. Taki radostni odzivi kažejo, da obstajajo izključene osebe ali take, ki so se same ločile od skupščine, ki se bodo odzvale na usmiljeno ravnanje starešin. Toda, kako naj starešine ukrepajo v takem primeru? Vsaj enkrat na leto lahko starešinstvo pregleda, ali take osebe živijo na njihovem področju.d Starešine bodo pozorni na take, ki so izključeni več kot eno leto. Odvisno od okoliščin lahko, če je prikladno, določijo dva nadzornika (ki sta seznanjena z razmerami), da obiščeta tako osebo. Ne obiskuje se tistih, ki razodevajo kritizersko, nevarno gledišče, niti tistih, ki dajo jasno vedeti, da ne želijo pomoči. (Rimljanom 16:17, 18; 1. Timoteju 1:20; 2. Timoteju 2:16-18)

¹⁴ Dva nadzornika lahko telefonirata taki osebi in zaprosita za kratek obisk ali pa se lahko pri njej oglasita ob primernem času. Med obiskom naj ne bosta toga ali celo hladna, ampak naj pride do izraza usmiljena skrb. Namesto, da bi omenjala preteklo dejanje, lahko govorita o biblijskih stavkih kot so Izaija 1:18 in 55:6, 7 ter Jakob 5:20. Če bi se oseba rada vrnila v Božjo čredo, ji lahko prijazno pojasnita, katere korake mora narediti. Omenita lahko branje Biblije in čtiva Watch Tower Society ter obiskovanje sestankov v Kraljevski dvorani.

15. Na kaj morata misliti nadzornika ob vzpostavitvi stika z izključeno osebo?

¹⁵ Nadzornika bosta morala uporabiti modrost in razsodnost pri odločanju, ali se vidi obžalovanje in ali bi bil ponovni obisk priporočljiv. Misliti morata na to, da nekaterih izključenih nikoli ne bodo ’pripravili do spreobrnenja‘ (Hebrejcem 6:4-6; 2. Petrovo 2:20-22) Po obisku bosta nadzornika na kratko ustno poročala skupščinskemu službenemu odboru. Ta pa bo na naslednjem sestanku starešinstva obvestil ostale starešine. Usmiljena pobuda starešin bo odsevala Božje gledišče: ”Vrnite se k meni in jaz se vrnem k vam, govori Gospod nad vojskami.“ (Malahija 3:7)

Druga sočutna pomoč

16., 17. Kako bi naj gledali na krščanske sorodnike izključene osebe?

¹⁶ Kako je s tistimi med nami, ki nismo starešine in ne bomo prevzemali takih pobud do izključenih? Kaj lahko naredimo v skladu s to pripravo in kako lahko posnemamo Jehova?

¹⁷ Vse dokler je nekdo izključen ali ločen od skupščine, moramo upoštevati tole navodilo: ”Ne družite se s takim, ki se ima za brata, pa je nečistnik ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali ropar. S takim niti ne jejte skupaj!“ (1. Korinčanom 5:11) Toda to biblijsko navodilo ne bi smelo vplivati na naše gledišče do članov krščanske družine, ki živijo z izključeno osebo. Starodavni Judje so na cestninarje tako ostro reagirali, da so sovražili celo njihove družine. Jezus ni zastopal takšnega gledišča. Dejal je, da je na grešnika, ki odklanja pomoč, treba gledati kot ’pogana in cestninarja‘. Ni pa rekel, da je tako treba gledati tudi na njegove krščanske družinske člane. (Matej 18:17)

18., 19. Na katere načine lahko vernim sorodnikom izključene osebe razodevamo krščansko stališče?

¹⁸ Družinske člane, ki so zvesti kristjani, bi morali še posebej podpirati. Že tako občutijo bolečino in se srečujejo z ovirami, ker živijo z izključeno osebo, ki jih morda odvrača od duhovnih prizadevanj. Morda ni naklonjen obiskom kristjanov na domu. Če pa že pridejo obiskati lojalne družinske člane, morda ne bo tako uvideven, da bi se obiskovalcem umaknil. Morda spodkopava tudi prizadevanja družine glede obiskovanja vseh krščanskih sestankov in večjih shodov. (Primerjaj Matej 23:13.) Kristjani v takih okoliščinah zares zaslužijo našo usmiljenost. (2. Korinčanom 1:3, 4)

¹⁹ Nežno usmiljenje lahko med drugim pokažemo s ’tolažbo malodušnih‘ in spodbudnimi pogovori z vernimi družinskimi člani. (1. Tesaloničanom 5:14) Dobre priložnosti za podpiranje imamo tudi pred in po sestankih, na oznanjevanju ali kadar smo skupaj ob kaki drugi priložnosti. Ni treba omenjati izključitve; pogovarjamo se lahko o spodbudnih rečeh. (Pregovori 25:11; Kološanom 1:2-4) Seveda bodo starešine še naprej opravljali pastirske obiske pri kristjanih v takih družinah, morda pa bomo tudi sami ugotovili, da jih lahko obiščemo, ne da bi imeli opravka z izključenim. Če se na naš telefonski klic ali obisk slučajno oglasi izključeni, bomo enostavno povprašali po krščanskem sorodniku, ki ga iščemo. Včasih bodo krščanski družinski člani lahko prišli k nam na obisk. Važno je naslednje: Naj so mladi ali stari — naši soslužabniki in ljubljeni člani Božje skupščine so, zato jih ne bomo puščali same. (Psalm 10:14)

20., 21. Kaj bi morali čutiti in kako bi morali ravnati, kadar je nekdo ponovno sprejet?

²⁰ Nadaljnja možnost, kjer naj bi prišlo do izraza naše usmiljenje, nastopi ob ponovnem sprejetju izključenega. Jezusove prispodobe poudarjajo radost v nebesih nad ’enim skesanim grešnikom‘. (Luka 15:7, 10) Pavel je Korinčanom glede izključenega moža pisal: ”Zato mu raje odpustite in ga potolažite, da se tak človek morda ne bi pogreznil v preveliko žalost. Zato vas prosim, da ga ponovno vzljubite.“ (2. Korinčanom 2:7, 8) V dnevih in tednih po ponovnem sprejetju izključene osebe trezno in ljubeznivo upoštevajmo ta nasvet.

²¹ Jezusova prispodoba o izgubljenem sinu poudarja nevarnost, ki se ji moramo izogniti. Starejši brat se ni veselil izgubljenčeve vrnitve ampak je bil zamerljiv. Ne bodimo mu podobni. Ponovno sprejete osebe ne glejmo postrani zaradi njenega preteklega greha in ne godrnjajmo nad njenim ponovnim sprejetjem. Namesto tega skušajmo biti podobni očetu, ki je ponazarjal Jehovov odziv. Oče je bil srečen, ker se je njegov sin, ki je bil izgubljen in je bil kakor mrtev, vrnil, oziroma oživel. (Luka 15:25-32) Zato bomo brez zadržkov govorili s ponovno sprejetim bratom in ga tudi sicer spodbujali. Da, svoje usmiljenje moramo dokazovati enako, kot naš odpustljivi in usmiljeni nebeški Oče. (Matej 5:7)

22. Kaj vse zajema posnemanje Boga Jehova?

²² Nobenega dvoma ni: če želimo posnemati Boga, moramo v skladu z njegovimi zapovedmi in pravičnostjo biti usmiljeni. Psalmist ga takole opisuje: ”Blag in usmiljen je Gospod, potrpežljiv in silno milostljiv. Dober je Gospod vsem, usmiljen do vseh svojih del.“ (Psalm 145:8, 9) Kako ljubezniv zgled za posnemanje imamo kristjani!

[Podčrtne opombe]

Ali si opazil tele misli?

◻ Kako so Judje ravnali s cestninarji in grešniki, toda zakaj se je Jezus družil z nekaterimi od njih?

◻ Kakšno biblijsko osnovo imamo za usmiljeno pobudo navezave stikov z mnogimi izgubljenimi?

◻ Kako lahko starešinstvo podvzame take pobude in do koga?

◻ Kako bi moralo priti do izraza naše usmiljenje do ponovno sprejetih in družin izključenih?

[Okvir na strani 23]

Ni nujno, da bivši član Božje čiste in srečne skupščine za vedno ostane izključen ali oddvojen. Lahko se pokesa in sprejme pobudo za navezavo stikov s starešinami skupščine. Pot vrnitve je odprta.

[Navedba vira slike na strani 24]

Garo Nalbandian