”Gospodov dan“
”V NAVDIHNJENJU sem bil v Gospodovem dnevu.“ (Razodetje 1:10, New World Translation) Tako je rekel ostareli apostol Janez, zapisano pa je v 1. poglavju biblijske knjige Razodetje, Njegove besede nam pomagajo določiti čas izpolnitev veličastnih videnj, ki jih opisuje v nadaljevanju.
Vendar se ne strinjajo vsi s takšnim prevodom vrstice iz knjige Razodetje 1:10. Tako na primer nemški prevajalec Biblije Jörg Zink to takole prevaja: ”Bil sem napolnjen s svetim duhom — bilo je v nedeljo.“ Večina biblijskih prevodov prevaja grško frazo teí kyriakeí hemérai kot ”Gospodov dan“. Toda v opombi mnogi trdijo, da se nanaša na nedeljo. Ali je to pravilno?
Nemški katoliški priročnik Herders Bibelkommentar, pojasnjuje razlog za takšno razmišljanje, ko pravi: ”Tukaj [v Razodetju 1:10] se ne navaja dneva končne sodbe, ki je poznan tudi kot ’Gospodov dan‘, ampak določen dan v tednu. Prvi kristjani so pričeli praznovati prvi dan v tednu kot dan svoje glavne cerkvene službe že v sredini prvega stoletja. (Apostolska dela 20:7; 1. Korinčanom 16:2)“ Vendar citata, navedena v tem priročniku, v nobenem primeru ne dokazujeta, da bi kristjani v prvem stoletju gledali na prvi dan v tednu ”kot dan svoje glavne cerkvene službe“.
Prvo besedilo, Apostolska dela 20:7, nam samo poroča, da so se Pavel, njegovi tovariši na potovanju in kristjani iz Troade zbrali prvi dan v tednu, da bi skupaj jedli. Pavel naj bi naslednji dan odpotoval in ga nekaj časa ne bi videli, zato je izkoristil to priložnost, da jim je malo govoril.
V drugem besedilu, v Prvem pismu Korinčanom 16:2, se spodbuja kristjane v Korintu, naj ”prvi dan v tednu“ odredijo, koliko denarja bodo prispevali za potrebne v Judeji. Učenjak Adolf Deissmann domneva, da je bil ta dan izplačilni dan. Kakorkoli, Pavlov predlog je bil praktičen, kajti denar bi se lahko med tednom porabil.
Nikjer se v Bibliji ne govori, da bi kristjani v času apostolov gledali na prvi dan v tednu, današnjo nedeljo, kot na nekakšen krščanski sabat, dan, ki bi bil namenjen izključno rednim sestankom za bogočastje. Šele po smrti apostolov so začeli nedeljo smatrati kot takšno in so jo pričeli imenovati ”Gospodov dan“. To je bilo že odpadništvo, ki so ga napovedali Jezus in apostoli. (Matej 13:36-43; Apostolska dela 20:29, 30; 1. Janezovo 2:18)
Kaj je potem ”Gospodov dan“? Sobesedilo iz Razodetja 1:10 nam kaže Jezusa kot Gospoda, čigar dan je to. Božja beseda istoveti izraze, kot je ”dan našega Gospoda Jezusa Kristusa“ s časom sojenja človeštva in obnovo raja. (1. Korinčanom 1:8; 15:24-26; Filipljanom 1:6, 10; 2:16)
Tako ima Hans Bruns v svojem prevodu s komentarjem, Das Neue Testament (Nova zaveza), prav, ko pravi: ”Nekateri trdijo, da govori [Janez] tukaj o nedelji. Toda veliko verjetneje je, da misli vzvišeni Gospodov dan, na kar se navsezadnje nanašajo vsi njegovi poznejši opisi.“ W. E. Vine pravi: ” ’Gospodov dan‘ . . . je dan, ko bo izvršil obsodbo nad svetom.“ Lexikon zur Bibel (Biblijski leksikon) Fritza Rieneckerja pravi, da se ”Gospodov dan“ jasno nanaša na ”dan sodbe“.
Pravilno razumevanje izraza ”Gospodov dan“ nam pomaga razumeti celo knjigo Razodetje. Razen tega dejstva kažejo, da se je ta dan že začel. Kako pomembno je torej ’poslušati besede tega prerokovanja ter spolnjevati, kar je zapisano v njem‘! (Razodetje 1:3, 19)
[Slika na strani 27]
Jasno in sodobno pojasnilo vsake vrstice knjige Razodetje se nahaja v knjigi ”Razodetje — pred nami je njegov veliki vrhunec!“. Ta privlačni pripomoček za biblijski študij dobite pri Jehovovih pričah.