Pravičnost – kmalu na voljo vsem narodom
»Za pravičnost, le za pravičnost se poteguj, da boš živel in podedoval deželo, ki ti jo daje Jehova, Bog tvoj.« – 5. MOJZ. 16:20.
1. Kakšen je bil Božji prvotni namen s človekom in le kako bi ga lahko izpolnil?
BOG JEHOVA je moškega in žensko ustvaril z namenom, da bi napolnil zemljo s popolnimi stvarjenji. Vsi naj bi ga slavili in vsakdo naj bi se trudil, da bi si podvrgel zemljo. (1. Mojz. 1:26–28) Človek je bil ustvarjen po Božji podobi in sličnosti, zato je bil obdarjen z lastnostmi kot so modrost, pravičnost, ljubezen in moč. Človek bi lahko namen svojega Stvarnika izpolnil le, če bi uravnoteženo uporabil te lastnosti.
2. Kako pomembno je za Izraelce bilo, da so ravnali pravično?
2 Kot smo opazili v prejšnjem članku, se je človek uprl Božjemu načinu ravnanja in je bil obsojen na smrt. Sedaj zaradi nepopolnosti ni mogel do kraja izpeljati Božji prvotni namen s človeštvom. Pomemben dejavnik človekovega neuspeha je bil v tem, da ni bil zmožen popolnoma pravično ravnati. Zato ni čudno, da je Mojzes Izraelce spomnil: »Za pravičnost, le za pravičnost se poteguj«! Od njihovega pravičnega ravnanja je bilo odvisno njihovo življenje in uspešno zavzetje Obljubljene dežele. (5. Mojz. 16:20)
Senca prihodnjih stvari
3. Zakaj je pregledovanje Jehovinega ravnanja z Izraelci tako pomembno za nas?
3 Jehovino ravnanje z Izraelom, ki je zapisano v Bibliji, krepi naše zaupanje, da bo narodom oznanil pravičnost preko svojega izbranega služabnika, Jezusa Kristusa. Pavel to takole pojasnjuje: »Karkoli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in tolažbo, ki jo daje Sveto pismo, zdržali v upanju.« (Rim. 15:4, EI) Ker Bog »ljubi pravičnost in pravico«, je od Izraelcev zahteval, naj ga pri medsebojnem ravnanju posnemajo. (Ps. 33:5) To se jasno vidi, če pregledamo samo nekatere izmed 600 zakonov, ki so bili dani Izraelu.
4. Kako so se z Mojzesovim zakonom reševali problemi državljanskih pravic?
4 Mojzesov zakon je zagotavljal državljanske pravice. Glede Neizraelcev, ki so prišli prebivat v deželo, v 3. Mojzesovi knjigi 19:34 piše: »Kakor vaš rojak vam bodi tujec, ki biva med vami, in ljubi ga kakor samega sebe.« Kako pravična in ljubeča priprava! Nadalje se sodnikom in pričam podobno svetuje: »V pravdi ne pričaj z večino, da bi pravico zatrl. Tudi nasproti ubožcu bodi nepristran v njegovi pravdi.« (2. Mojz. 23:2, 3, EI) Samo pomisli: z bogatimi in revnimi se je enako pravično ravnalo!
5. Primerjaj Mojzesove zakone glede kriminala z današnjimi.
5 Določbe Mojzesovega zakonika glede kriminala so bile vzvišene nad vse druge zakone ali predpise današnjih narodov. Na primer, tatu niso zaprli, tako da bi bil v breme delavnih ljudi, ki spoštujejo zakon. Moral je delati in vrniti dvakrat ali še večkrat toliko kot je ukradel. Žrtev tako ni utrpela nobene izgube. Predpostavimo, da tat ni hotel delati in plačati. V tem primeru je bil prodan v sužnost dokler ni povrnil škode. Če je nadaljeval s svojim početjem, je bil usmrčen. Tako se ni pravično ravnalo le z žrtvijo, ampak je to bilo tudi strogo svarilo za druge, da ne bi kradli. (2. Mojz. 22:1, 3, 4, 7; 5. Mojz. 17:12) V Božjih očeh je bilo življenje sveto in vsak morilec je bil usmrčen. Tako so takšno sprijeno, morilsko osebo odstranili iz naroda. Vendar pa je bila nenamernim ubijalcem izkazana milost. (4. Mojz. 35:9–15, 22–29, 33)
6. Do kakšnega sklepa nas pripelje pregledovanje izraelskih zakonov?
6 Kdo lahko zanika, da je pravičnost zaznamovala vse Božje pravne zadeve med izraelskim narodom? S kolikšno tolažbo, s kolikšnim upanjem smo zato prežeti, ko pričakujemo spolnitev Božje obljube iz Izaijeve knjige 42:1 po Jezusu Kristusu! Tam nam je dano zagotovilo: »Pravico bo oznanjal poganskim narodom.«
Pravičnost v ravnovesju z milostjo
7. Opiši, kako usmiljeno je Jehova ravnal z Izraelci.
7 Božja pravičnost je usklajena z milostjo. To je bilo jasno prikazano, ko so se Izraelci pričeli upirati Božjim pravičnim potem. Prisluhnimo Mojzesovemu opisu Jehovine usmiljenja polne skrbi za kljubovalno ljudstvo v razdobju 40-letnega tavanja po puščavi: »Našel ga je v deželi puščave, v pustinji, kjer tuli samota; obdal ga je in nanj pazil, varoval kot punčico svojega očesa. Kakor orel čuva nad svojim gnezdom, kroži nad svojimi mladiči, je razprostiral svoje peruti, ga sprejemal, ga nosil na svojih krilih. Edini Jehova ga je vodil.« (5. Mojz. 32:10–12, EI) Pozneje, ko je narod postal odpadniški, je Jehova prosil: »Vrnite se, prosim, s svojih hudobnih potov in s svojih hudobnih dejanj.« (Zah. 1:4a, NS)
8., 9. a) Kako obsežna je bila usmiljena pravičnost, ki jo je Bog izkazoval Judom? b) Kakšna nesreča jih je nazadnje doletela, toda kaj lahko rečemo o Božjem načinu ravnanja z njimi?
8 Jehovino usmiljenje je naletelo na gluha ušesa. Po preroku Zahariju je Bog dejal: »‚Toda niso me poslušali, niso me ubogali,‘ govori Jehova.« (Zah. 1:4b, EI) Boga je torej njegova usmiljena pravičnost navedla, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi jim pomagal, da se vrnejo k Njemu. Janez Krstnik je takole predstavil Božjega Sina: »Glej, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!« (Jan. 1:29) Jezus je nekaj let neumorno poučeval Jude o Božjih pravičnih poteh in storil mnogo čudežev; tako je dokazal, da je obljubljeni Rešitelj. (Luk. 24:27; Jan. 5:36) Toda, ker ljudje niso hoteli poslušati niti verjeti, je Jezus vzkliknil: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so k tebi poslani! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. Zato bo vaša hiša zapuščena.« (Mat. 23:37, 38, EI)
9 Bog je izvršitev svoje neugodne sodbe zadrževal nadaljnjih 37 let, dokler ni 70. leta našega štetja končno dovolil Rimljanom, da uničijo Jeruzalem in na tisoče Judov odpeljejo v ujetništvo. Kdo med pregledovanjem Jehovine potrpežljivosti skozi stoletja ne more videti znamenje pravičnosti na vseh njegovih postopkih z Izraelovo hišo?
Pravičnost za vse narode
10. Kako se je Božja pravičnost razširila na vse narode?
10 Potem ko je govoril o tem, kako so se Izraelci odrekli Jezusa, je Jakob dejal: »Bog je svojo pozornost prvič usmeril na narode, da bi izmed njih prejel ljudstvo za svoje ime.« (Ap. dela 15:14, NS) Ti »ljudje« – 144 000 maziljenih sledilcev – skupaj sestavljajo »[duhovni] Izrael Božji«. (Gal. 6:16; Raz. 7:1–8; 14:1–5) Prvi neobrezani poganski vernik je bil Kornelij. Ko je skupaj s svojo družino sprejel Božji način rešitve, je Peter dejal: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakemu narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna.« (Ap. dela 10:34, 35, EI) Pavel je obširneje govoril o Jehovini nepristranskosti, ko je rekel: »Ni več Juda ne Grka, ni več sužnja ne svobodnjaka, ni več moškega ne ženske: zakaj vsi ste eno v Jezusu Kristu. Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamov zarod, po obljubi pa dediči.« (Gal. 3:28, 29)
11. Kakšna obljuba je bila dana Abrahamu in kako bo izpolnjena?
11 To nas spomni na čudovito obljubo, ki jo je Jehova dal Abrahamu. Ko je ta patriarh bil pripravljen poslušati Božjo zapoved in žrtvovati svojega ljubljenega sina Izaka, mu je Jehova rekel: »Ker si to storil in nisi odrekel svojega edinega sina, te bom silno blagoslovil. ... In blagoslovljeni bodo v tvojem zarodu vsi narodi na zemlji.« (1. Mojz. 22:16–18, EI) Kako se bo ta obljuba spolnila? »Abrahamov zarod« ali »seme« sestavljajo Kristus Jezus in njegovih 144 000 zvestih sledilcev, ki so se izkazali zvesti do smrti in bodo tisoč let vladali nad človeštvom. (Raz. 2:10, 26; 20:6) Glede tega blagoslovljenega časa nam Jehova daje zagotovilo: »Pomnoževanju vladarstva in miru ne bode konca.« Zakaj ne? Ker je to kraljestvo ‚podprto s pravico in pravičnostjo do nedoločenega časa‘. (Iz. 9:7, NS)
12. V kolikšnem obsegu že doživljamo blagoslove Abrahamske zaveze?
12 Vendar nam ni treba čakati do tisočletne vladavine Jezusa Kristusa, da bi pričeli uživati blagoslove Abrahamske zaveze. Te blagoslove že sedaj uživa »velika množica« iz vseh »narodov, plemen, ljudstev in jezikov«. Simbolično so ‚oprali svoja oblačila in jih obelili v Jagnjetovi krvi‘ in na ta način so prišli v pravičen položaj pred Jehovo. Podobno kot Abraham so postali Jehovini prijatelji! Pravičnost resnično zaznamuje Jehovino pot rešitve za vse narode. (Raz. 7:9–15)
Ali se odzivaš na Božje pravične poti
13., 14. a) Kako bi se morali vsi preiskati v srcu? b) Kako lahko Jehovi izrazimo svojo hvaležnost?
13 Ali ti dejstvo, kako je Bog ravnal pravično in ljubeče, ko je dal svojega edinorojenega Sina v odkupnino za mnoge, ni seglo v srce in te spodbudilo? Zamisli si, kako se je počutil Abraham, ko je Bog od njega zahteval, naj žrtvuje svojega edinega sina, ki ga je tako zelo ljubil! Toda Božji občutki so še močnejši. Pomisli tudi na to, kako se je počutil Jehova, ko je njegov ljubljeni Sin bil poniževan, ko so ga mimoidoči zmerjali in ko je na mučilnem kolu trpel strašne bolečine. Zamisli si, kako je Bog reagiral na Jezusov vzklik: »Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil?« (Mat. 27:39, 46) Toda pravičnost je zahtevala, da Jehova dopusti, da njegov Sin umre na tak način, da bi v opravičenje Božje pravičnosti dokazal svojo neoporečnost. S tem ko je dopustil, da njegov Sin umre, je Jehova prav tako odprl pot rešitve za nas.
14 Naša hvaležnost do Jehove in njegovega Sina bi nas res morala spodbuditi k javnemu priznanju: »Rešitev dolgujemo našemu Bogu ... in Jagnjetu.« (Raz. 7:10, NS) Z našim pozitivnim odzivom v tem pogledu, pokažemo našo vero v Mojzesove besede: »Vse poti njegove [Jehovine] so pravica.« (5. Mojz. 32:4) Kako srečna morata biti Jehova in njegov Sin, če priznavamo in sledimo Božjim pravičnim potem, ki za človeštvo pomenijo rešitev!
15. Kakšnega pomena so za nas besede, ki jih je Jezus izrekel Nikodemu?
15 Ali nismo srečni, ker so naši bratje 1870. leta zavzeli trdno stališče v spornem vprašanju odkupne žrtve? Ali nismo veseli, ker danes pripadamo organizaciji, ki je prav tako odločna, da se drži Jehovine pravične in ljubeče poti za rešitev človeštva? Če je temu tako, tedaj bi morali posebno pozornost posvetiti temu, kar je Jezus dejal: »Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet rešil po njem. Kdor veruje vanj, ne bo sojen. ... Kdor se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu [ali »v skladnosti z Bogom«, NS].« Da bi ubežali Jehovini neugodni sodbi, moramo dokazati našo vero v Sina, tako da opravljamo ‚dela v skladu z Bogom‘. (Jan. 3:17, 18, 21, EI)
16. Kako lahko Jezusovi učenci poveličujejo nebeškega Očeta?
16 Jezus je dejal: »V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadov in postanete moji učenci. Če boste spolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz spolnil zapovedi svojega Očeta in bivam v njegovi ljubezni.« (Jan. 15:8, 10, EI) Za katere zapovedi gre? Eno najdemo v Janezovem evangeliju 13:34, 35, kjer je Jezus svojim učencem dejal: »Novo zapoved vam dam: Ljubite drug drugega! ... Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste ljubili drug drugega.« (EI) Med Jehovinimi pričami so vidni sadovi te ljubezni. Jezus je prav tako zapovedal: »Pojdite torej in pridobivajte učence izmed ljudi vseh narodov, krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha; učite jih, naj spolnjujejo vse, kar sem vam jaz zapovedal.« (Mat. 28:19, 20, NS) Ali ti osebno delaš ta ‚dela v skladnosti z Bogom‘?
17. Kateri rezultati kažejo, da je z delom oznanjevanja in poučevanja povezana Jehovina pravičnost?
17 Kako pravično je, da Jehova dopušča Jezusovim sledilcem opravljati to delo oznanjevanja, se vidi iz pregledovanja tega, kar so Jehovine priče opravile v enem samem letu. Leta 1988 je bilo krščenih 239 268 oseb! Vsem tem novim učencem se je odprla pot rešitve pred zaključnim koncem tega sestava stvari. Ali to ne vzradosti tvoje srce?
Bog pravičnosti bo naglo ukrepal
18. Kakšna vprašanja se nam morda zastavljajo glede preganjanja Jehovinega ljudstva?
18 Delo oznanjevanja se ne opravlja brez nasprotovanja. Jezus je svojim sledilcem rekel: »Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Jan. 15:20) Sodobna zgodovina Jehovinih prič potrjuje resničnost te izjave. Prepovedi, zapiranja, pretepanja in celo mučenja so doživljali Priče v številnih državah. Zopet nam pridejo na um Habakukove preroške besede: »Zato izgublja postava veljavo in prava sodba ne pride nikdar na dan.« Zato se včasih celo Jehovino ljudstvo morda vprašuje: ‚Zakaj Jehova gleda na tiste, ki ravnajo izdajalsko? Zakaj molči, ko brezbožnik požira pravičnejšega od sebe?‘ (Hab. 1:4, 13)
19. S katero prispodobo nam Jezus pomaga razumeti, kako Bog gleda na določene zadeve?
19 Jezus je povedal prispodobo, ki nam pomaga odgovoriti na ta vprašanja in na to zadevo gledati z Božjega stališča. V Lukovem evangeliju 17:22–37 Jezus opisuje nasilno stanje, ki bo zaznamovalo konec tega sestava stvari. Dejal je, da se ga bo lahko primerjalo s tistim, kar se je dogajalo pred potopom v Noetovih dneh in pred uničenjem Sodome in Gomore v Lotovih dneh. Nato se je, kot to piše v Lukovem evangeliju 18:1–5, obrnil k učencem in jim »povedal priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati«. (EI) Jezus je govoril o vdovi, ki je bila v hudi stiski in o »sodniku«, ki bi ji lahko pomagal. Ta vdova ga je stalno prosila: »Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.« Zaradi njene vztrajnosti ji je sodnik nazadnje »le pomagal do pravice«. (EI)
20. Kaj se lahko naučimo iz Jezusove prispodobe?
20 Kaj se iz tega lahko naučimo danes? Ko je tega krivičnega sodnika primerjal z Jehovo, je Jezus dejal: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu in bo z uslišanjem odlašal? Povem vam: hitro jim bo pomagal do pravice.« (Luk. 18:6–8a)
21. Kako naj bi gledali na naše osebne probleme in kako naj bi jih reševali?
21 Zapomni si, da kakršnokoli navidezno odlašanje z odgovorom na naše prošnje, kadar gre za naše osebne probleme, ni posledica tega, da Bog ne bi bil pripravljen pomagati. (2. Pet. 3:9) Če bi se zgodilo, da doživljamo neko vrsto preganjanja ali pa podobno krivičnost kot vdova, lahko pokažemo našo vero v to, da bo Bog poskrbel, da bo zmagala pravica. Kako lahko pokažemo takšno vero? Tako da neprestano molimo in svojo vero podkrepimo z zvestimi dejanji. (Mat. 10:22; 1. Tes. 5:17) Z našo zvestobo bomo dokazali, da je na zemlji vera in da so na njej ljudje, ki resnično ljubijo pravičnost in da tudi mi spadamo mednje. (Luk. 18:8b)
»Veselite se narodi skupaj z njegovim ljudstvom«
22. S kakšnim zmagoslavnim sporočilom Mojzes končuje svojo pesem?
22 Pred mnogimi stoletji je Mojzes svojo zmagoslavno pesem takole končal: »Veselite se narodi skupaj z njegovim ljudstvom, kajti maščeval bo kri svojih služabnikov in z maščevanjem povrne svojim nasprotnikom in za deželo svojega ljudstva bo resnično izvršil spravo.« (5. Mojz. 32:43, NS) Jehovin dan maščevanja se je še bolj približal. Kako hvaležni smo, da je Jehova še vedno potrpežljiv in pravičen!
23. Kakšen srečen izid čaka tiste, ki se veselijo skupaj z Božjim ljudstvom?
23 Pot za ‚dosego kesanja‘ je še vedno odprta, vendar ne smemo izgubljati časa. Peter je posvaril: »Prišel pa bo Jehovin dan kakor tat.« (2. Pet. 3:9, 10, EI) Božja pravičnost zahteva skorajšnje uničenje tega brezbožnega sestava. Ko bo do tega prišlo, naj bi se našli med tistimi, ki so se odzvali radostnemu klicu: »Veselite se narodi skupaj z njegovim ljudstvom.« (NS) Da, lahko smo med tistimi, ki so opazili, da so vse Božje poti zaznamovane s pravičnostjo!
Kako bi odgovoril
◻ Zakaj bi moral Mojzesov zakon okrepiti našo vero v Božjo pravičnost?
◻ Kaj bi nas moralo spodbuditi, da bi se odzvali Božjim pravičnim potem?
◻ Kako je lahko Jehova poveličan?
◻ Kdo se danes lahko resnično veseli?
[Slika na strani 16]
»Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna.« (Ap. dela 10:34, 35, EI)
[Slika na strani 19]
Bog bo priskrbel pravico svojim izbrancem, ki kličejo k njemu