Pouk iz Svetega pisma: Ozejeva knjiga 1:1–14:9
Naš Bog Jehova je usmiljen
JEHOVA je »Bog mnogega odpuščanja, milostiv in poln usmiljenja, počasen v jezi in obilen v milosti«. (Neh. 9:17) Drži se svojih pravičnih načel, vendar prestopnike poziva, naj se pokesajo in uživajo v dobrem odnosu z njim. Kako lepo je to prikazano v besedah, ki jih je Bog po svojem preroku Ozeju izrekel trmastim Izraelcem.
Prerok Ozej je biblijsko knjigo, ki nosi njegovo ime napisal v samarijskem okrožju po kakih 59 letih svojega služenja (od približno 804. leta pred našim štetjem do časa po letu 745 pred našim štetjem). Ozej je v desetrodovnem lzraelu prerokoval v dneh kralja Jeroboama II. in judejskih vladarjev Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija. (Oz. 1:1) Izraelcem niso bili mar pozivi, naj se pokesajo, zato so padli v roke Asircev, njihovo glavno mesto Samarija pa je bilo 740. leta pred našim štetjem uničeno. Čeprav je Ozejeva prerokba bila namenjena ljudem, ki so živeli mnogo stoletij pred nami, pa nas vseeno pouči o usmiljenosti našega Boga Jehove.
Trmasti Izraelci
Jehova je usmiljen z grešnikom, ki se iskreno kesa. (Ps. 51:17; Preg. 28:13) Ozejevo ravnanje z ženo Gomero je ponazarjalo Božjo pripravljenost, da izkaze usmiljenje Izraelu. Kot mu je bilo zapovedano, je vzel »ženo nečistnico«. Gomera je enega otroka očitno spočela z Ozejem, druga dva pa takrat, ko je prešuštvovala. Kljub temu pa je prerok iz usmiljenja ponovno sprejel svojo ženo. Tudi Izrael je bil podoben ženi, ki je bila nezvesta Jehovi in je napačno pripisovala blagoslove lažnemu bogu Baalu. Toda Jehova jim je bil pripravljen izkazati usmiljenje, če bi se pokesali za svoje duhovno nečistovanje. (1:1–3:5)
Grešniki, ki si želijo Božjega usmiljenja, morajo zapustiti svojo grešno pot in se prilagoditi Božjemu spoznanju. (Ps. 119:59, 66, 67) Jehova se pravda s prebivalci Izraela, ker v njih ni resnice, milosti in Božjega spoznanja. Jehova jih je zavrnil, ker so zavrnili spoznanje. Za malikovalski Izrael in Judejo bo prišel dan obračuna. Toda bilo je napovedano, da bodo iskali Boga, ko se bodo znašli »v stiski«. (4:1–5:15)
Želi bodo vihar
Če si prestopnik želi Božjega usmiljenja, mora pokazati dela, vredna izpokorjenja. (Ap. dela 26:20) »Povrnimo se k Jehovi,« je rotil Ozej. Toda usmiljenje Izraela (po največjem plemenu je imenovan Efraim) in Jude je »kakor rosa, ki hitro izgine«. Ljudje so prekršili Božjo zavezo in niso z ničemer dokazali svojega kesanja. »Kakor preprost golob, brez razuma«, so iskali pomoč v Egiptu in Asiriji. Toda ti politični ukrepi jim ne bodo nič bolj koristili kot »lok, ki strelja napačno« in ne more izstreliti puščic v tarčo. (6:1–7:16)
Tisti, ki si želijo Jehovinega usmiljenja, morajo sejati dobro, če hočejo dobro tudi žeti. (Gal. 6:7, 8) Izraelci so se odrekli dobremu, zato so želi hudo. ‚Sejali so veter in želi vihar.‘ Bog je ‚posvetil pozornost njihovim grehom‘ in zato so namesto usmiljenja želi ostro sodbo. K temu, da se ‚bodo klatili med narodi‘ je očitno prispevala Asirija, ki jih je podjarmila. (8:1–9:17; 5. Mojz. 28:64, 65; 2. Kr. 15:29; 17:1–6, 22, 23; 18:9–12; 1. Let. 5:26)
Če bomo cenili svete stvari, bomo imeli korist od Božjega usmiljenja. (Hebr. 12:14–16) Izraelci takega cenjenja niso imeli. Namesto da bi posejali seme pravičnosti in želi usmiljenje, so zabredli v brezbožnost in želi krivičnost. Bog je Izrael iz Egipta poklical kakor sina, toda njegova ljubezen je bila poplačana s prevaro. »Ti se torej izpreobrni k Bogu svojemu; usmiljenje in pravico ohrani,« je svetoval Jehova. Toda Efraim je hudo grešil in je namesto usmiljenja zaslužil karanje. (10:1–12:14)
Vrnitev k Jehovi
Celo tisti, ki so hudo grešili, se lahko vrnejo k Jehovi in jim bo izkazano usmiljenje. (Ps. 145:8, 9) Ozej je ponovno omenil Božjo nežno skrb za Izraelce. Čeprav se je narod obrnil proti Jehovi, jim je ta obljubljal obnovo: ‚Iz oblasti šeola jih rešim, iz smrti jih odkupim.‘ Samarija (Izrael) je morala plačati ceno za svojo upornost. Toda Izraelce se je s prijetnimi besedami, ‚sadom ustnic‘, pozivalo, naj se vrnejo k Bogu. Prerokba se zaključuje s tolažilno mislijo, da bodo modri in pravični, ki hodijo po Jehovinih pravičnih poteh vedno uživali njegovo milost in ljubezen. (13:1–14:9)
Zapomnimo si, kaj smo se naučili: Jehova je usmiljen z grešnikom, ki se iskreno kesa. Toda če si grešniki želijo Božjega usmiljenja, morajo pokazati dela, vredna izpokorjenja. Sejati morajo dobro, da bi dobro tudi želi in vedno morajo ceniti svete stvari. Tolažimo se lahko s spoznanjem, da se lahko celo tisti, ki so hudo grešili, polni upanja vrnejo k Najvišjemu, kajti naš Bog Jehova je usmiljen.
[Okvir na strani 21]
PREGLEDANI BIBLIJSKI STAVKI
○ 2:21–23 – Jezreel pomeni »Bog bo posejal seme«. Jehova je zbral zvesti preostanek in ga posejal kakor seme po Judi, kjer bo zorelo žito, sladko vino in olje. V korist preostanka so te dobrine prosile zemljo, naj v žitna stebla, trto in olivna drevesa spusti rudninske snovi. Zemlja je prosila nebesa za dež, nebesa pa so prosila Boga, da je naredil oblake, ki so dali potreben dež.
○ 5:1 – Odpadniški izraelski kralji so za ljudstvo postali zanka in mreža, ker so spodbujali k lažnemu bogočastju. Gora Tabor (zahodno od Jordana) in Micpa (mesto vzhodno od te reke) sta verjetno bili središči lažnega čaščenja. Povsod po Izraelu so ljudje malikovali zaradi slabega zgleda njihovih voditeljev, ki jih je doletela Božja neugodna sodba.
○ 7:4–8 – Prešuštni Izraelci so bili primerjani s pekovo pečjo, verjetno zato, ker so v njih gorela zlobna poželenja. Efraim (Izrael) se je mešal z narodi, ker je sprejel njihov način ravnanja in se je hotel z njimi povezati, zato je primerjan tudi s podpepelnim kolačem, ki je pečen samo po eni strani.
○ 9:10 – Izraelci so se »posvetili sramoti«, ko so se navezali na Baal-Peorja v moabski ravnici. (4. Mojz. 25:1–5) Ozej je tukaj uporabil hebrejski glagol, ki pomeni »umakniti se; ločiti se«. Izraelci so bili predani Bogu, vendar so se od njega ločili in odšli k Baal-Peorju. Ta pripetljaj se morda omenja zato, ker je čaščenje Baala bilo glavni greh desetrodovnega kraljestva. (Oz. 2:8, 13) Upoštevajmo to opozorilo in bodimo vedno predani Jehovi. (1. Kor. 10:8, 11)
○ 10:5 – Izraz Betaven (pomeni »hiša škodljivosti«), se je poniževalno uporabljal za Betel, kar pomeni »Božja hiša«. Betel je bil Božja hiša, vendar je postal hiša škodljivosti, ker so v njem oboževali tele. (1. Kr. 12:28–30) Ko so kip teleta odpeljali v izgnanstvo, so bili ljudje v strahu zanj. Mrtev malik ni mogel zaščititi samega sebe, kaj šele tiste, ki so ga častili. (Ps. 115:4–8)
○ 13:14 – Jehova Izraelcev takrat ni rešil iz oblasti šeola ali jih obudil iz mrtvih. Ni sočustvoval z njimi, ker niso zaslužili usmiljenja. Toda apostol Pavel pove, da bo Bog nazadnje za vedno odstranil smrt in izničil njeno zmago. Svojo moč je Jehova pokazal, ko je iz mrtvih in šeola obudil Jezusa Kristusa in je tako zagotovil, da bo njegov Sin v kraljestvu obudil iz mrtvih vse, ki jih ima Bog v svojem spominu. (Jan. 5:28, 29)