Pravičnost zaznamuje vse Božje poti
»On je Skala, delo njegovo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« – 5. MOJZ. 32:4
1. Katere Jehovine lastnosti je Izraelcem v pesmi poudaril Mojzes preden je umrl in zakaj je lahko tako govoril?
JEHOVA, Vrhovni sodnik, Zakonodajalec in Kralj, »ljubi pravičnost in pravico«. (Ps. 33:5, NS; Iz. 33:22) Mojzes, posrednik zakona zaveze in prerok, ki ga je »Jehova poznal od obličja do obličja«, se je podrobno seznanil z Jehovinimi pravičnimi potmi. (5. Mojz. 34:10; Jan. 1:17) Malo pred svojo smrtjo je Mojzes poudaril vzvišeno lastnost – Jehovino pravičnost. V prisotnosti vseh Izraelcev je izgovoril besede tele pesmi: »Poslušajte nebesa, hočem govoriti, in zemlja naj čuje besede mojih ust. . . . Ime Jehovino bom oznanjal: Dajajte čast našemu Bogu! Skala je, brez graje je delo njegovo in vsa pota njegova so pravica. Bog je zvest in brez krivice, pravičen in pošten je.« (5. Mojz. 32:1, 3, 4, EI)
2. Kako je pravičnost vedno zaznamovala vse Božje dejavnosti in zakaj je to pomembno?
2 Pravičnost zaznamuje vse Jehovine dejavnosti in vedno ravna v popolnem skladu s svojo modrostjo, ljubeznijo in močjo. Božji služabnik Elihu je v Jobovi knjigi 37:23 spomnil Joba: »Vsemogočnega ne moremo doumeti, velik je v moči in pravici, a pravične sodbe ne zatira.« (EI) In kralj David je zapisal: »Jehova ljubi pravičnost in svojih svetih ne zapusti.« (Ps. 37:28) Kako tolažilno zagotovilo je to! Bog na vseh svojih poteh ne bo niti za trenutek zapustil tistih, ki so mu lojalni! To zagotavlja Božja pravičnost!
Zakaj ni pravičnosti
3. Česa danes med ljudmi manjka in kako je to vplivalo na človekov odnos z Bogom?
3 Zakaj je danes med ljudmi tako malo pravičnosti, ko pa je Jehova Bog pravičnosti, ki ljubi pravičnost in je »Stvarnik koncev zemlje«? (Iz. 40:28, EI) Na to je odgovoril Mojzes v 5. Mojzesovi knjigi 32:5: »Popačeno so ravnali z njim, ne kot njegovi otroci, madež je na njih: izprijen rod so in zvit!« Popačeno ravnanje je človeka tako zelo oddaljilo od Stvarnika, da so Božje misli in poti toliko višje od človekovih »kakor so nebesa višja od zemlje«. (Iz. 55:8, 9)
4. Kakšno pot je izbral človek in kam ga je pripeljala?
4 Ne smemo pozabiti, da Stvarnik človeka ni zasnoval tako, da bi ravnal neodvisno od njega. Jeremija za nas pravično ocenjuje razmere, ko pravi: »Vem, o Jehova, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jer. 10:23) S tem ko je človek zavrnil Božje pravične poti in njegovo vladarstvo, je prišel pod povsem drugačno in zelo mogočno nevidno vladarstvo Satana Hudiča in njegovih demonskih družabnikov. Apostol Janez je s poudarkom dejal: »Ves svet leži v Hudobnem.« Te demonske sile v nobenem primeru nimajo namena podpirati pravičnost med človeštvom. (1. Jan. 5:19)
5. Navedi primere pomanjkanja pravičnosti v današnjem svetu.
5 Ameriški državni tožilec William French Smith je 1984. leta poudaril primer pomanjkanja pravičnosti v zaključnih dneh sedanjega sestava stvari. Ko je komentiral raziskavo o zapornih kaznih v 12 ameriških državah med 1977. in 1983. letom, je Smith dejal: »Javnost misli, da najtežji prestopniki – morilci, posiljevalci, prekupčevalci z mamili – odslužijo dolgotrajne kazni. Raziskava naše pisarne ... odkriva, kako zlahka se okoreli kriminalci zopet vrnejo na ulico, da bi zagrešili nove zločine.« Zato ni čudno, da je Paul Kamenar iz washingtonske odvetniške zbornice dejal: »Sodni sistem je prevečkrat popustljiv.«
6. a) Kakšno je bilo moralno stanje Judeje preden so bili njeni prebivalci odpeljani v ujetništvo? b) Katera vprašanja je postavil Habakuk in ali jih lahko postavimo tudi danes?
6 Glede pravičnosti so bili popustljivi tudi v judejskem narodu preden so padli pod babilonskimi vojskami 607. leta pred našim štetjem. Zato je bil prerok Habakuk navdihnjen, da je zapisal: »Zato izgublja postava veljavo in prav(ičn)a sodba ne pride nikdar na dan; kajti brezbožnik obdaja pravičnika, zato prihaja le popačena sodba na svetlo.« (Hab. 1:4) Takšne krivične razmere so preroka navedle, da je vprašal Jehovo: »Zakaj vendar gledaš na verolomne, zakaj molčiš, ko hudobnež požira pravičnejšega od sebe?« (Hab. 1:13, EI) Ker na vseh področjih človeških dejavnosti na ljudi vpliva to prevladovanje krivičnosti, se morda vprašujejo: Zakaj pravičen Bog kar naprej gleda to krivičnost, ki se godi na zemlji? Zakaj dopušča, da je ‚pravičnost izkrivljena‘? Zakaj »molči«? To so pomembna vprašanja in samo Božja dragocena Beseda, Biblija, daje pravilne in zadovoljive odgovore.
Zakaj Bog dopušča krivičnost
7. a) Zakaj je človek izgubil raj, ki ga je dobil od Boga? b) Katera sporna vprašanja so bila postavljena v Edenu in kako se je nanje odzvala Božja pravičnost?
7 Božja dela so popolna, je potrdil Mojzes. To je bilo res v pogledu popolnega človeškega para, ki ga je Bog postavil v Edenski raj. (1. Mojz. 1:26, 27; 2:7) Celotna priprava je bila popolna za človekovo blaginjo in srečo. Božanski zapisi nam povedo: »Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je prav dobro.« (1. Mojz. 1:31, EI) Toda spokojnost v Edenu ni trajala dolgo. Pod vplivom upornega duhovnega stvarjenja sta se Adam in Eva zapletla v spor z Jehovo glede njegovega načina vladanja nad njima. Podvomila sta v pravičnost Božjih zapovedi. (1. Mojz. 3:1–6) Postavljena so bila pomembna moralna vprašanja, ki so zbujala dvome v upravičenost Božjega vladanja. Zgodovinsko poročilo o zvestem Jobu odkriva, da se je dvomilo tudi v neoporečnost vseh Božjih stvarjenj. Pravičnost je nalagala, da se pusti dovolj časa za ureditev teh spornih vprašanj vesoljnega pomena. (Job. 1:6–11; 2:1–5; glej tudi Lukov evangelij 22:31.)
8. a) V kakšnem nesrečnem stanju se je sedaj znašlo človeštvo? b) Kakšen žarek upanja je videti v Mojzesovi pesmi?
8 Nesrečno stanje človeštva, ki je posledica odrekanja Božjim pravičnim potem, je povzeto v Pavlovih besedah iz pisma Rimljanov 8:22. Apostol Pavel je tam zapisal: »Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.« (EI) Večina teh »vzdihovanj« in »bolečin« je posledica pomanjkanja pravičnosti med ljudmi, ko »človek vlada ljudem v njih nesrečo«. (Prop. 8:9) Vendar gre zahvala vsemogočnemu Bogu, ker ne bo dopustil, da bi se s takšnim sprevračanjem pravičnosti nadaljevalo v nedogled! Glede tega je Mojzes dalje izjavil v svoji pesmi, zapisani v 5. Mojzesovi knjigi 32:40, 41: »‚Kakor resnično živim na veke‘: Ko nabrusim [Jehova] svoj meč, da se bo bliskal, in seže moja roka po sodbi, tedaj se zmaščujem nad svojimi zatiralci in povrnem tem, ki me sovražijo.« (EI)
9. Pojasni, kako je Jehova s svojo roko »segel po sodbi«, ko se je človek uprl.
9 Jehova je takrat v Edenu s svojo roko »segel po sodbi«. Brez odlašanja je Bog pravično obsodil človeka na smrt zaradi namerne neposlušnosti do njegovih zapovedi. Adamu je rekel: »Prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojz. 3:19) Stoletja pozneje je apostol Pavel z nekaj besedami strnil žalostne posledice, ki jih je zaradi Adamove grešnosti občutilo vse človeštvo. Pisal je: »Kakor je torej po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rim. 5:12)
10. Kateri dve semeni sta se razvili po Adamovemu uporu in kako je reagiral Jehova?
10 Ko se je človek uprl, je Bog tudi rekel: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Mojz. 3:15, 17–19) Razvoj teh dveh semen je potekal 6000 let in med njima je vedno obstajalo »sovraštvo«. Toda Jehovine pravične poti se niso spremenile navzlic vsem spremembam na zemlji. Po svojem preroku Malahiju je dejal: »Jaz, Jehova, se ne spreminjam.« (Mal. 3:6, EI) To pomeni, da je Božji način ravnanja z nepopolnim in upornim človeštvom vedno zaznamovala pravičnost. Jehova ni niti enkrat odstopil od svojih vzvišenih, pravičnih načel; namesto tega jih je uskladil s svojimi čudovitimi lastnostmi: modrostjo, ljubeznijo in močjo.
Bog prihaja ljudem na pomoč
11., 12. Kako 49. psalm dobro opisuje žalostno stanje, v katerem se je znašel človek?
11 Satan kakor hobotnica izteza lovke, da bi pod svoj zlobni vpliv dobil vso človeško družino. Oh, kako zelo nujno se morajo ljudje rešiti, pa ne le pred smrtno kaznijo, ki jih čaka, ampak tudi pred krivičnimi sistemi nepopolnih človeških vladavin!
12 Žalostno stanje, v katerem se je znašel človek odkar je obsojen na smrt, je dobro opisano v psalmu Korahovih sinov: »Čujte to vsa ljudstva, poslušajte, vsi sveta prebivalci, nizki in visoki, bogatini in ubožci vsi skupaj! Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja, (predrag je namreč njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj), da bi živel za večno, ne moral videti jame.« (Ps. 49:1, 2, 7–9) Vse to je posledica Božjega pravičnega ravnanja!
13., 14. a) Kdo edini lahko reši človeštvo in zakaj je bil tisti, ki ga je Bog izbral, tako zelo prikladen? b) Kako je Jezus postal »da« vsem Božjim obljubam?
13 Od kod lahko torej dobimo pomoč? Kdo lahko iztrga človeka iz rok smrti? Psalm pojasnjuje: »Dušo mojo reši Bog iz oblasti šeola [groba].« (Ps. 49:15) Samo velika Božja ljubezen, ki deluje v skladu z njegovo pravičnostjo, lahko reši človeka iz »oblasti šeola«. Apostol Janez je opisal nočni pogovor med Jezusom in previdnim farizejem Nikodemom. Jezus mu je dejal: »Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« (Jan. 3:16) Preden je Božji Sin prišel na zemljo, je živel s svojim Očetom na nebu. O njegovem predčloveškem obstoju piše, da so mu ‚sinovi človeški bili v veselje‘. (Preg. 8:31, NS) Kako primerno je torej, da je Jehova izbral ravno to duhovno stvarjenje – svojega edinorojenega Sina – da bi odkupil človeštvo!
14 O Jezusu je Pavel dejal: »Vse obljube Božje imajo v njem svoj ‚da‘.« (2. Kor. 1:20, EI) Eno teh obljub, ki jo je zapisal prerok Izaija, se omenja v Matejevem evangeliju 12:18, 21: »Glej, to je moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljeni, nad katerim imam veselje. Dal mu bom svojega duha in narodom bo oznanil pravico. In vanj bodo upali narodi.« (EI; glej Izaijevo knjigo 42:1–4.)
15., 16. Kako je Jezus lahko postal »Večni oče« Adamovih potomcev?
15 Jezus je med svojim služenjem na zemlji pojasnil, kako bodo nazadnje pripadniki vseh narodov upali v njegovo ime in tako imeli korist od Božje pravičnosti. Jezus je dejal: »Kakor tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in da življenje svoje v odkupnino za mnoge.« (Mat. 20:28) Božji popolni zakon, dan izraelskemu narodu, se je glasil: »Življenje za življenje.« (5. Mojz. 19:21) Potem ko je položil svoje popolno življenje in je bil znova obujen za življenje na nebu, je Jezus lahko ponudil vrednost svojega človeškega življenja Jehovi v zameno za Adamovo pravico do življenja. Tako je Jezus postal »zadnji [ali drugi] Adam« in sedaj lahko postane »večni oče« vsega verujočega Adamovega potomstva. (1. Kor. 15:45; Iz. 9:6)
16 Božji način rešitve s pomočjo ljubeče priprave, odkupne žrtve njegovega Sina Jezusa Kristusa, je tako ‚postal znan narodom.‘ Kako hvaležni bi morali biti, ker je Bog poskrbel, da bi ‚naša duša bila odkupljena iz rok šeola‘!
Podpiranje odkupne žrtve
17., 18. V kakšno družabništvo je v 1870-tih letih stopil C. T. Russell, toda kako ga je Barbour presenetil 1878. leta?
17 Podobno kot kristjani v prvem stoletju danes Jehovine priče podpirajo nauk o odkupni žrtvi Jezusa Kristusa. Zanimivo se je spomniti, da je prvi predsednik Skupnosti Stražnega stolpa Charles Taze Russell nekoč bil soizdajatelj in finančni podpiratelj religioznega časopisa Glasnik jutra (The Herald of the Morning). Ta časopis je v začetku izdajal adventist N. H. Barbour iz Rochestra, New York, ZDA. Russell je takrat imel okrog 20 let, Barbour pa je bil mnogo starejši.
18 Z družabništvom je bilo vse v redu do leta 1878, ko je nenadoma, brez poprejšnjega opozorila, Barbour objavil članek, v katerem je bil zanikan nauk o odkupnini. Russell je takole opisal, kaj se je dogajalo: »Gospod Barbour ... je napisal članek za The Herald, v katerem je zanikal nauk o spravi – zanikal je, da je Kristusova smrt bila odkupna cena za Adama in njegov rod; dejal je, da ima Gospodova smrt za odkup človeških grehov takšen pomen, kot če bi z iglo prebodli muho in ji s tem povzročili trpljenje, zemeljski starši pa bi njeno smrt smatrali kot pravično poravnavo za slabo vedenje njihovega otroka.«
19. a) Kako je Russell reagiral na Barbourjevo gledišče o odkupnini? b) Ali so bile uresničene Russllove želje glede Stražnega stolpa?
19 Russlla bi lahko njegov starejši družabnik omajal, vendar ga ni. Na straneh časopisa je nekaj mesecev trajala polemika: Barbour je zanikal odkupnino, Russell pa jo je zagovarjal. Nazadnje je Russell prekinil vsako druženje z njim in začel izdajati časopis Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove prisotnosti, ki se sedaj imenuje Stražni stolp. C. T. Russell je svoje občutke o tem časopisu takole izpovedal: »Od samega začetka je bil posebni zagovornik odkupnine. Upamo, da bo z Božjo milostjo to ostal do samega konca.« Se je upanje brata Russella uresničilo? Seveda se je! V novejših izdajah na drugi strani pod »Namen Stražnega stolpa« piše, da spodbuja k »verovanju v sedaj vladajočega kralja Jezusa Kristusa, čigar prelita kri človeštvu omogoča, da lahko doseže večno življenje«.
20. Katera vprašanja še vedno ostajajo neodgovorjena?
20 Do sedaj smo razpravljali o tem, kako Bog v svoji pravičnosti zahteva sredstvo, s katerim bi se človeštvo lahko rešilo obsodbe greha in smrti, ki zadeva vse človeštvo. Ljubezen je priskrbela to sredstvo. Toda še vedno ostajajo neodgovorjena naslednja vprašanja: Kako je prišlo do tega, da so na voljo koristi odkupne žrtve Jezusa Kristusa? Kako lahko koristi tebi in kako kmalu? V naslednjem članku bomo našli odgovore, ki bodo gotovo povečali tvoje zaupanje v to, da pravičnost zaznamuje vse Božje poti.
Kako bi odgovoril
◻ Kolikšen pomen Bog pripisuje pravičnosti?
◻ Zakaj je med ljudmi toliko krivičnosti?
◻ Kako je Bog poskrbel, da lahko človek uide smrti?
◻ V kolikšni meri Stražni stolp podpira odkupnino?
[Slika na strani 11]
Mojzes na moabski ravnici izgovarja besedilo svoje pesmi
[Slika na strani 14]
Bog je svet tako zelo ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina