Jehovin blagoslov bogati
»Težko bo bogatemu človeku priti v nebeško kraljestvo.« (MATEJ 19:23)
1., 2. Kakšno nasprotje lahko opazimo med dvema vrstama bogastva?
KAJ ČE bi te nekdo obvestil: »Postal si bogat?« Mnogi bi bili ob tem navdušeni, če bi to pomenilo da so se obogatili z denarjem, zemljo in razkošnimi stvarmi. Toda mi preglejmo bogastvo s tega stališča: »Jehovin blagoslov je ta, ki bogati in ne dodaja nobene bolečine.« (Pregovori 10:22; NS)
2 Ko se je Bog ukvarjal s starimi patriarhi in izraelskim narodom, je blagoslovil njihovo zvestobo z blaginjo. (1 Mojzesova 13:2; 5 Mojzesova 28:11, 12; Job 42:10—12) Kralja Salomona je zelo blagoslovil. Postal je neznansko bogat. Pa vendar so ga izkušnje naučile, da je življenje, osredotočeno na snovno bogastvo, »ničemurnost in lovljenje vetra«. (Propovednik 2:4—11; 1 Kraljev 3:11—13; 9:14, 28; 10:10) Ko je torej Salomon pisal »Jehovin blagoslov je ta, ki bogati«, ni mislil na materialno bogastvo. Izrazil je resnico, da si, če imaš Jehovin blagoslov, neprimerljivo bogatejši od tistih, ki mu ne služijo. Kako to?
3. Zaradi česa vse si resnično bogat, če imaš Jehovin blagoslov?
3 Če si kristjan, lahko sedaj uživaš njegovo priznanje in dobiš njegove blagoslove, kot je na primer božanska modrost. Sprejet si lahko v družini podobno skupščino kristjanov, ki so v osnovi srečni, vredni zaupanja in se zanimajo za tebe. Božji zakoni te ščitijo pred mnogimi boleznimi in nevarnostmi. Prav tako lahko imaš razlog za upanje, da te bo Bog zaščitil v »veliki stiski«, ki prihaja nad ta krivični sestav stvari — in nato na življenje v neskončnem raju na zemlji. Torej vidiš, da s takšnimi čudovitimi blagoslovi in obeti lahko resnično rečeš, »bogat sem«! (Matej 24:21, 22)
4. Kakšna nevarnost ti preti, čeprav si duhovno bogat? (Razodetje 3:17, 18)
4 Tvoje »bogastvo« Jehovinih blagoslovov pa lahko druga bogastva — denar in materialne dobrine — spravijo v nevarnost. Nekoliki med nami (bodisi denarno dobro stoječi ali pa tisti z omejenimi sredstvi) bodo brez oklevanja priznali: ‚Soočam se z resno nevarnostjo, da odpadem zato, ker ljubim denar.‘ Kakorkoli že, spomni se opozorila; »Korenina vsega zlega je namreč pohlep po denarju. Temu so se nekateri vdali in tako krenili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« (1 Timoteju 6:10, JP) To je bilo napisano v času, ko so vsi priznani kristjani, ki naj bi bili nebeški vladarji skupaj s Kristusom, bili maziljeni z Božjim duhom. Verjetno so mnogi osebno poznali apostole in druge, ki so hodili z Jezusom. Če je denar ‚odvedel‘ nekatere izmed njih, koliko večja nevarnost torej preti nam! (2 Korinčanom 5:5; Rimljanom 8:17, 23)
Bogataš in kamela
5. Kako je Jezus gledal na bogastvo?
5 Jezus je pogosto opozarjal na tveganost bogastva, kajti s to nevarnostjo se srečujejo vsi tisti, ki so bogati, in tisti, ki to niso. (Matej 6:24—32; Luka 6:24; 12:15—21) Da bi se osebno preiskal, pretehtaj to, kar je Jezus dejal ob neki priložnosti, zapisano pa je v Mateju 19:16—24, Marku 10:17—30 in v Luki 18:18—30) Saj res, zakaj ne bi sedaj prebral eno teh poročil?
6., 7. a) Kakšen pogovor se je razvil med Jezusom in mladim moškim? b) Kaj mu je nato Jezus svetoval?
6 Mladi oblastnik je pristopil k Jezusu in ga vprašal: »Kaj naj storim, da prejmem večno življenje?« Jezus ga je spomnil na Postavo, tako ga je opozoril, da je Jehova poskrbel za vse, kar je bilo potrebno. Moški pa je odgovoril, da je spolnjeval Božje zapovedi ‚od svoje rane mladosti‘. Bilo je tako, kot da se nahaja pred vrati v večno življenje in čuti, da mu nekaj manjka. Morda je mislil, da so potrebna dodatna dobra dela, kakšna junaška dejanja, ki bodo pomenila zadnji korak skozi vrata v večno življenje. Jezusov odgovor ima široko uporabnost: »Prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hodi za menoj.« Kaj se je nato zgodilo? »Ko je oni to slišal, je postal zelo žalosten, bil je namreč silno bogat.« (Luka 18:18, 21—23; Marko 10:22)
7 Zatem je Jezus dejal: »Težko bo bogatemu človeku priti v nebeško kraljestvo. Ponovno vam pravim, da je lažje kameli priti skozi šivankino uho, kakor pa bogatemu človeku priti v Božje kraljestvo.« (Luka 18:24, 25, NS) Je bil ta nasvet namenjen le tistemu bogatemu oblastniku? Ali pa se tiče tudi tebe, vseeno, če si bogat ali pa reven? Poglejmo to.
8. a) Komu je podoben mladi judovski oblastnik? b) Kakšno pomanjkljivost je imel in zakaj bi nas to moralo skrbeti?
8 Situacijo tega mladega oblastnika boš lažje razumel, če si zamisliš nekoga, ki mu je danes podoben — neomadeževanega kristjana z dobrim biblijskim spoznanjem, dobro moralo in iz bogate družine. Morda bi danes takšni osebi zavidal. Toda Jezus je odkril pri tem mladem Judu veliko pomanjkljivost: Njegovo bogastvo oziroma imetje je bilo v njegovem življenju preveč pomembno. Zato mu je Jezus tako svetoval. Vidiš lahko, da je to biblijsko poročilo namenjeno vsem nam, bogatim in revnim. Denar in imetje lahko za vsakogar med nami postane preveč pomembna stvar, pa naj to že imamo ali pa hrepenimo za tem.
9. Kako vemo, da Jezus ni obsojal bogastvo kot takšno?
9 Jezus ni dejal, da bogat človek ne more služiti Bogu. Mnogi mu služijo. Ta mladi Jud mu je tudi služil — do neke mere. Potem je tu bil še davkar Zahej, ki »je bil bogat«. (Luka 19:2—10) Nekateri maziljeni kristjani v prvem stoletju so bili bogati in zato jim je veljal še poseben poziv, naj »bodo radodarni«. (1 Timoteju 6:17, 18; Jakob 1:9, 10) Tudi danes so nekateri kristjani bogati. Pogosto radodarno podpirajo delo Kraljestva, dajejo svoje domove na razpolago za sestanke in uporabljajo svoje avtomobile za službo oznanjevanja. Zakaj je torej Jezus izrekel te besede o bogatašu in kameli? Kaj se mi lahko naučimo iz tega?
10. Kaj lahko sklepamo na osnovi Jezusovega nasveta, ki ga je dal ob tej priložnosti?
10 Kot lahko razumeš, je eno pričeti oboževati Boga; drugo pa je ostati zvest Bogu do konca. (Matej 24:13; Filipljanom 3:12—14) Jezus je moral to imeti v mislih, ko je dejal: »Lažje (je) kameli priti skozi šivankino uho, kakor pa bogatemu človeku vstopiti v Božje kraljestvo.« (Marko 10:25, NS) Nobeni kameli ne bi uspelo priti skozi šivankino uho, zato je Jezus očitno uporabil prispodobo, ponazoritev, ki je ne moremo vzeti dobesedno. Z njo je pokazal, kako težko je bogatemu človeku nekaj storiti. Kaj? Ne le pričeti s služenjem Bogu, ampak »vstopiti v kraljestvo«, torej dejansko doseči večno življenje. Ne glede na to, kako si finančno situiran, ti lahko Jezusov nasvet pomaga pri razmišljanju, tvojem duhovnem napredku in pri doseganju trajnega življenja.
Zakaj je bogatim tako težko?
11. Kako je na bogate in revne vplivalo Jezusovo pričevanje?
11 Z oznanjevanjem, ki ga je opravljal Jezus s svojimi apostoli, se je ‚ubogim oznanila dobra vest‘. (Matej 11:5) Nobenega razlikovanja ni bilo med bogatimi in revnimi. Pa vendar izgleda, da je več revnih spoznalo svoje duhovne potrebe in se odzvalo vesti upanja. (Matej 5:3, 6; 9:35, 36) Bogati Judje so bili bolj zadovoljni s potekom stvari. (Primerjaj Luka 6:20, 24, 25.) Seveda so takrat bile tudi izjeme, kakor so tudi danes. Nekateri bogati ljudje so sprejeli biblijsko vest in služijo Bogu. Končni izid za njih je lahko čudovit. Tako je bilo v primeru Pavla, ki ni dopustil, da ga v življenju ovira njegov položaj. (Filipljanom 3:4—8) Vseeno pa je Jezus dejal, da bo bogatim težje.
»Slepilo bogastva«
12., 13. a) Kaj je v svoji priliki Jezus poudaril glede tegob? b) Zakaj se bogati srečujejo z dodatno prepreko?
12 V svoji priliki o semenu, ki pade na različna tla, je Jezus dejal, da nekaj semena »pade med trnje in trnje zraste ter ga zaduši«. Pojasnil je: »Kdor pa je posejan v trnju, ta je, ki besede sliši, ali skrb tega sveta in slepilo bogastva uduši besedo in ostane brez sadu.« (Matej 13:7, 22) Domala vsi ljudje izkusijo nekatere ‚tegobe tega sestava stvari‘. Ni težko ugotoviti, zakaj je tako z ljudmi, ki so revni, nezaposleni ali invalidni. Finančno preskrbljena oseba morda nima skrbi, pa vendar mora tudi takšna oseba biti precej zaskrbljena zaradi inflacije, sprememb davkov in nevarnosti kraje. Tako imajo bogati in revni svoje težave. (Matej 6:19—21)
13 Jezus je pokazal, da bo nekatere oviralo tudi »slepilo bogastva« ali »varljiva moč bogastva« (NS). Finančna uspešnost lahko nekoga povsem prevzame. Milijonar Aristotel Onassis je nekoč pripomnil: »Ko dosežeš določeno točko, postane denar nepomemben. To kar šteje, je uspeh. Zame bi bilo pametno, če bi sedaj prenehal. Vendar ne morem. Vedno višje in višje se moram vzpenjati — le zato, ker me to vznemirja.« Podobno bi nekaterim kristjanom lahko postalo vznemirljivo vzpenjanje na višje položaje v podjetju. Nekdo se da zmamiti v razširitev svojih poslov dolgo potem, ko je že dosegel tisto, za kar je menil, da je »dovolj« za življenje. Namesto, da bi zmanjšal svoje delo (ali se upokojil), da bi postal polnočasni služabnik, ‚je zrušil svoje kašče, da bi zgradil večje‘. (Glej Luka 12:15—21.) Se to lahko zgodi tebi? Ali misliš, da bo vsakogar v tej situaciji presodil kot takega, ki mu služi iz vse duše? (Matej 22:37)
14. Ponazori, kako lahko bogastvo danes ovira kristjana? (Pregovori 28:20)
14 So pa še drugi načini s katerimi lahko bogastvo (ali težnja za njim) prepreči kristjanu, da bi ‚podedoval večno življenje‘. En način je ta, da ga ljubezen do denarja navede k privzemanju posvetnih metod, kot je neprijavljanje dobička ali uporaba drugih nepoštenih, toda razširjenih metod. Če zaposli sokristjane, ki so pošteni in delavni, bi lahko postavljal svoj lasten dobiček pred njihovo duhovnost, na primer, z namenom, da jih priklene k delu, jih spodbuja k temu, da pričnejo živeti na veliki nogi (ali se celo zadolžijo zaradi razkošnih stvari). In ker je on njihov šef, bi se ta zveza lahko prenesla v skupščinske zadeve.
15. Kako so morda nekateri prvi kristjani občutili škodljive učinke bogastva? (Psalm 73:3—8, 12, 27, 28)
15 Tudi nekateri bogati kristjani v prvem stoletju so verjetno padli kot žrtve »slepila bogastva«. Jakob je pisal o ‚bedi, ki prihaja nad bogate‘. Imeli so drage obleke, nabrali so si zlata in srebra s tem, ko so delavce slabo plačevali, in so zaradi vsega udobja postali debeli. (Jakob 5:1—5) Danes je podobno. Bogastvo pogosto dopušča osebi, da si privošči dobro hrano in pijačo, ki lahko škoduje njegovemu telesu. Omogoča jim tudi stalna potovanja, ki jih ločujejo od krajevne skupščine. To ne pomeni, da so stvari, kot so lepe obleke, dragulji, hrana in potovanja, škodljive same po sebi. Toda »bogataši«, o katerih je tu pisal Jakob, si s tem niso pomagali; s svojo nizko duhovnostjo in položajem pred Bogom, ‚so imeli vse razloge, da so jokali in tarnali nad stiskami, ki so prišle nad njih‘.
16. Zakaj je Jezus ponudil tako jasen nasvet o bogastvu in kakšna vprašanja bi si morali postaviti?
16 Jezus je gotovo poznal bolečine in prepreke duhovnosti, ki jih bogati pogosto doživljajo. Vedel je tudi, da lahko vrednote dobesedno propadejo ali postanejo ničvredne, kar pa se s krščanskim bogastvom ne bo nikoli zgodilo. (Pregovori 11:28; Marko 10:29, 30) Jezus je torej v dobro vseh nas posvaril: »Kako težko pridejo bogati v Božje kraljestvo.« (Luka 18:24, JP) Njegovo opozorilo nam lahko koristi tudi, če imamo zelo skromna sredstva. Kako? Potlači lahko vsa naša prizadevanja za tem, da bi obogateli. Kristjani verjamemo, da je Jezus govoril resnico. Verjamemo in živimo po tem, kar je Jezus rekel o svojem Očetu, o koncu tega sestava in o razvijanju ljubezni. On, ki je govoril resnico, je tudi dejal: »Lažje (je) kameli priti skozi šivankino uho, kakor pa bogatemu človeku vstopiti v Božje kraljestvo.« (Matej 19:24, NS) Ali ti resnično verjameš temu? Ali tvoja dejanja, način življenja in stališča dokazujejo to?
Bogati se — na Božji način
17. Koliko je kristjanov, ki se uvrščajo med tiste, ki jih Jehova bogati?
17 Z vsega sveta prihajajo dokazi, da velika večina Božjih služabnikov posluša nasvete, kot je ta v Mateju 19:16—24. Mnogi mladi kristjani so se odločili, da bodo po ustreznem šolanju stopili v polnočasno službo. Žene, ki bi morale delati, da bi povečale prihodke družine, raje posvetijo več časa krščanskim dejavnostim in sebe ter druge duhovno bogatijo. Celo nekateri možje, ki jih Biblija obvezuje, da morajo v materialnem pogledu skrbeti za svojo družino, najdejo pot, da več sodelujejo v službi oznanjevanja.
18., 19. Kaj so naredili nekateri, ki so želeli Jehovin blagoslov?
18 Neki starešina, ki ima kakšnih 35 let, priznava, da »je polnočasna služba vedno bila le na njegovih ustih«. Letno je zaslužil preko 25 000 dolarjev, poleg tega pa je dobil povrnjene stroške in je uporabljal službeni avto. Nato so ga prosili, naj na kongresu leta 1983 govori o temi: »Postavi si in doseži pravilne cilje.« Sedaj priznava: »Ko sem željno prebral gradivo, sem bil tako zbegan in osramočen, da me je moja vest skoraj uničila.« Še preden se je kongres pričel, sta se z ženo pogovorila o njunih razmerah. Kmalu si je dobil delno zaposlitev in se pridružil svoji ženi kot pionir. Še vedno sta v pionirski službi in uživata mnoge duhovne blagoslove.
19 Drugi so se preselili iz krajev, kjer so imeli možnosti za dober zaslužek, v področja, kjer so lahko razširili svoje duhovne dejavnosti. Kanadski par je pisal o svoji pionirski službi v Južni Ameriki: »Čeprav je tam bratovščina revna, so za resnico zelo goreči. V posvetnem pogledu so morda revni, toda v duhovnem pogledu so milijonarji. Imamo 38 oznanjevalcev, med njimi je 10 pionirjev. Imeti moramo dvojne sestanke, ker je mnogo prisotnih, od 110 do 140 v povprečju. Imamo dve starešini in tri pomočnike, ki skrbijo za vse te sestanke. Od svojih ponižnih bratov sva se tukaj ponovno naučila, kaj pomeni v našem življenju zares dati Jehovo na prvo mesto. Pokazali so nama, da lahko Jehovi služimo iz vse duše pod vsakršnimi okoliščinami.«
20. Kako bi v naših srcih morali misliti o materialnem bogastvu?
20 Takšni kristjani nimajo veljavnega razloga, da bi zavidali bogatim, bodisi da so ti zunaj ali znotraj skupščine, ali da bi jih preveč zaposlile pridobitniške težnje. Zavedajo se, da je nekaj denarja potrebnega za normalno življenje. (Propovednik 5:3; 7:12) Vedo pa tudi, da je Jezus povedal resnico — bogati se srečujeio z mnogimi duhovnimi ovirami, izzivi in nevarnostmi. Težak izziv je za »bogatine tega sveta ... naj se ne prevzemajo in naj se ne zanašajo na bogastvo, ki je nezanesljivo, temveč na Boga, ki nam obilno daje vsega v uživanje«. (1 Timoteju 6:17, JP)
21. Kakšno je življenje tistih, ki so se usmerili na duhovno bogastvo?
21 Žalostno je, da se mlademu oblastniku, ki je govoril z Jezusom, ni uspelo spoprijeti z izzivom. Nekateri njemu podobni so nekaj časa služili Bogu, kasneje pa so trpeli bolečine in jim je v duhovnem pogledu spodletelo zaradi njihovega bogastva. V nasprotje temu obstaja na milijone vdanih kristjanov, ki še naprej dokazujejo »da je Jehovin blagoslov ta, ki bogati in ne dodaja nobene bolečine.« (Pregovori 10:22) Njihovo življenje je smiselno; imajo dragocene cilje in občutek zadovoljstva. Njihova dobra dela bodo večno trajala in jim bodo prinesla veliko radost sedaj in v bodočnosti. Vsakdo med nami naj bi si prizadeval biti bogat v tem pogledu. (Filipljanom 4:1; 1 Tesaloničanom 2:19, 20)
Za premislek
◻ Na kakšno vrsto bogastva se misli v Pregovorih 10:22?
◻ Kaj je srž Jezusovega komentarja o bogatašu in kameli?
◻ Zakaj je življenje bogatih ljudi pogosto težavno?
◻ Kako si mi lahko prizadevamo, da bi se bogatili v Bogu?
[Okvir na strani 25]
Bogastvo in družina
Ko razmišljaš o možnih vplivih bogastva, ne spreglej svoje družine. Pretehtaj naslednje točke:
Iz Kanade prihaja poročilo o psihiatru, ki je preučeval otroke zelo bogatih ljudi: »Življenje jih dolgočasi. Nobenih drugih ciljev nimajo, razen da ugajajo sami sebi in ne morejo prenesti niti najmanjšega razočaranja. Le malo raznih občutkov pokazujejo. Njihovi glavni cilji so kupovanje, potovanje in iskanje novih oblik zabave.«
The New York Times pravi o nekdanjem milijonarju: »Ko je postajal uspešnejši v poslih in si nagrnil bogastvo, je dejal, da je videl, kako se je njegova družina spreminjala. ‚Moja žena in hčerka sta ljudi merili po tem, koliko denarja kdo ima, in če sem eni hčerki kupil stanovanje vredno 300 000 dolarjev, sem moral drugi odšteti 300 000 dolarjev v gotovini.‘« Potem, ko je imel srčni infarkt »in ko sem videl, kaj je bogastvo naredilo iz moje žene in otrok«, je spremenil svoj način življenja.
Glede dežel Bližnjega vzhoda, ki so bogate z nafto, je Arnold Hottinger opazil: ‚Bogastvo kot bolezen je nekaj dobro znanega mnogim tujim zdravnikom, ki so prišli semkaj, da bi dobro zaslužili. Nikjer, poročajo, niso psihosomatske težave tako običajne, kot so tukaj — to so težave, ki povzročijo resnično trpljenje, vendar jih ne povzročajo neke očitne napake v telesnem organizmu. To so, kot pravijo, mladi ljudje, ki izgledajo starejši in stari ljudje, ki izgledajo kot mladostniki.‘